odi et amo je slovenski rapidfire rpg forum brez word counta in brez cenzure. dogajanje je postavljeno v renesančno italijo in se centrira na šestih velikih družinah. trenutno na forum sprejemamo samo canon like. za morebitno pomoč in vprašanja se obrnite na administratorko rose.
januar 1520, 10 - 17°C
dobrodošli na odi et amo! piše se leto 1520. mestne države so razdrobljene med seboj, še vedno pod idejnim vodstvom svetega rimskega prestola in papeža leona X. sklepajo in razdirajo se politične naveze, več stoletne zamere obljubljajo nove vojne in v vsem tem kaosu vztrajno cveti italijanska renesansa. življenje še nikoli ni bilo tako sočno.
none as of yet
osnovna ideja foruma odi et amo je nastala v sodelovanju z almo in klavdijo. forumska grafika, skin, zasnova, pravila in canon lista so delo rose. posebna zahvala gre reckless iz ptb, brez katere bi kode tega foruma zares zgledale porazno. tisočkrat hvala!
reputation : 39 hometown : milan character age : 35
Naslov sporočila: castani, lorenzo augusto 11/6/2013, 03:10
lorenzo augusto castani
35 / MILAN / NIKOLAJ COSTER WALDAU
rosemary / 19 / ottavio malatesta
o gospodu lorenzu castaniju, lordu gradu arquato, je bilo slišati veliko slabega, kakor je bilo mogoče slišati o vseh iz rodbine castani v milanu. nič jim ni pomagalo, da so svoje zavezništvo papeški državi prekinili v približno tistem času, ko se je na vrh rodbine povzpel gospodov oče, lord castani, ki je s svojo vojsko brezbrižno pomoril tisto vejo družine, ki se je bila njegovemu naročilu pripravljena ogniti in papežki kroni zapriseči zvestobo. castaniji so kruti ljudje, o njihovi družini se šušlja po vsej italiji, toda očetovo krutost je kar najbolj prevzel njegov najstarejši sin, ki ga oče izredno ceni in ga je postavil za condottiera svojeg številčne vojske. vraževerni trdijo, da je grozovita nevihta osemindvajsetega novembra, ko je na svet privekal ta deček, napovedala prihod hudičevega namestnika na zemlji. nekateri trdijo, da deček ni niti enkrat zajokal. spet drugi, da ni jokal, temveč renčal, kot kak pobesnel pes ali volk iz divjih gozdov. trdijo, da mu je bilo namenjeno, da se vse življenje kopa v krvi.
lorda lorenza je od mladih nog vzgajal predvsem njegov oče, ki je v njem videl svojega naslednika, kajti v njegovih očeh se je menda zrcalila okrutnost, ki jo je premogel njegov oče. kasneje, ob rojstvu svojih bratov in sestra, je bil menda lorenzo iskreno neprivoščljiv, kadar je oče pokazal afekcije do kateregakoli drugega naslednika; menda je verjel, da je edini, ki si afekcijo zasluži. šolan je bil sicer za vojščaka, a primerno izobražen je bil tudi v drugih stvareh in ker se je hitro naučil, je tudi hitro dosegal vsa potrebna odličja. na vseh področjih je bil od nekdaj izredno kompetetiven, zaradi česar je tudi zmagoval, toda odveč mu niso bile niti podle zvijače, ki jih je uporabljal, da se je dokazal. menda je pri konjskih dirkah že kot mlad deček večkrat na progo odvrgel trostranske žeblje, da so konji tistih, ki so ga dohajali, s prerezanimi kopiti popadali po tleh. toda največji užitek mu je bilo mečevanje, nič kaj slabše pa mu ni šlo pri razvijanju vojaških strategij, zato je bilo od nekdaj očitno, da bo odličen vojščak in na to so ga pripravljali vse njegovo življenje.
pri sedemnajstih ga je njegov oče prvič poročil s tedaj komaj trinajstletno charlotte ribault, s katero se naj bi menda na poročno noč združil najmanj sedemkrat, četudi še ni dosegla primerne starosti za uveljavitev zakona. charlotte je takrat zanosila in mu rodila sina alfonsa, ki je pri treh letih umrl, ko naj bi ga nekdo iz služnjičadi potisnil iz balkona kraljevih sob. istega dne je po naročilu lorda lorenza castanijeva garda pomorila vse člane osebja, ženske in moške, tudi tiste, ki jih tisti dan ni bilo v palači. charlotte je drugič zanosila čez dve leti, in mu rodila hčerko, ki jo je poimenovala isabella. ker mu hči ni bila nikakršna uteha, je njegova žena zanosila še tretjič, in pri porodu naslednje hčere, augustine, je tudi umrla. menda gospoda lorenza ženina smrt ni prizadela, ga je pa prizadelo rojstvo še ene hčere, saj ga je bilo strah, da ne bo dobil moškega potomca. naslednjič so ga poročili pri petindvajsetih, s simpatično ambrosine cartier, ki mu je po letu povila sina, ki ga je po svojem srednjem imenu imenoval augusto.
danes je lord lorenzo priznan condottiere, njegov meč pa odlikujejo neštete zmage, ki si jih je pridobil severno in vzhodno od milana. šušlja se, da je izredno navdušen nad mladimi dekleti, ki jih vabi v svoje sobane, med tem ko njegova nezadovoljna žena potrpežljivo čaka nanj v svojih sobanah. šušlja se, da njeno posteljo obišče samo, ko je pijan, da jo izrabi za lastno zadovoljstvo; na njenih licih pa se prepogosto kažejo modrice, ki naj bi ji jih zadal sam.
