tag; lorenzo
note; obljubljeno je tukaj ;3

vedno ji je uspelo prvi odpreti svoje oči in opazovati plemiča, ki je trdno spal poleg nje, ko je omagal od njenih barvitih uslug, ki jih je imela za ponuditi ob dobrem plačilu. ona je opravljala svoje delo, zabavljala, govorila, plesala, ljubila, medtem ko so žene samevale v svojih sobanah in pozdravljale njen glas skozi stene, ki zvokov niti malo niso zadrževale v sebi, ampak so ga pošiljale naprej, da je obarval vsak kotiček palače. s svojo dlanjo je nežno zdrsela preko odkritega trupa najstarejšega sina lorda costanija in vnovič odkrivala vsak delček njegove kože. roka je nato zdrsela še nižje in nižje, ter se za trenutek ustavila na njegovi vzburljivi točki, a se ni dolgo ustavljala tam, kajti je njena dlan našla pot nazaj navzgor in so njene ustnice ob jutru preplesale njegov trup, dokler ni ob njeni sladkosti odprl naposled tudi on svoje oči. » lord, « je dejala v pozdrav in se počasi dvignila v sedeči položaj. pri tem ni pazila, da se je kos svilnate rjuhe spustil z njenega telesa, ter so zgolj samo še njeni dolgi svetli lasje prekrivali njene gole prsi. » dobro jutro gospod, « se je še enkrat oglasil njen mehak in svilnato jutranji glas, ki je poplesal po prostoru njegove razkošne sobane, ki je bila velika za njeno malenkostno celotno hišo v kateri je prebivala s svojim sinom in se s plačilom njenega dela poskušala prebijati iz dneva v dan, ter si vseeno privoščiti kakšen boljši kos oblačila, da se je prikazala pred podobnimi gospodi, kateri zagotovo niso hoteli videti dekleta v raztrganih in umazanih oblačilih. » se opravičujem, ker sem vas budila, ampak mislim da je čas za moj odhod. « no, o tem je praktično odločal on in ne ona. če je hotel še, mu bo to morala pripravljena tudi dati, » razen, če gospod ne želi drugače, seveda. « s pogledom se je zavrtala vanj in s svojim kazalcem vnovič poplesala po njegovi koži. bil je izreden moški, oboževala je vojake, ter vsako njihovo brazgotino na njihovi trdni koži. počutila se je kakor da ceni rane s svojimi poljubi in v njihovo borbeno življenje vnaša nekaj nežnosti in sladkosti, ki jo je lahko pripomogla ženska njene vrste, ter jih pripraviti za naslednji boj. mogoče si tega niso upali priznati in njihovega priznanja sama ni potrebovala. že dejanja so govorila svoje, saj je v drugačnem primeru ne bi iskali.  

tag; lorenzo
note; ;3

uglajene dame polne same sebe bi sedaj zagotovo rade rekle kako jo je lahko sram. sedela je zaradi plačila v grajski sobani bogatega plemiča, ter se ljubimkala z njim, medtem ko je nekje njegova polnopravna žena samevala. nje pa ni bilo sram; nikakor. ni imela razloga za sram, kajti svoje delo je sprejemala točno takšno kot je, ter je imela mnogo tega, a še vedno svojo svobodo. ni bila žena ujetnica nekega prestolonaslednika, katere glavna naloga bi bila rojevanje sinov, za naslednji rok, da bi priimek ostal v domačih krogih. res da je imela sina, a v nobenem pogledu ne bo imel svojega prestola, nikakor. njegova mama pa se je stekala v visokih krogih, nosila plačo domov, bila ljubljena in zadovoljena, ter pilila svoje znanje in uglajenost. zakaj bi morala imeti razlog za sram ? morala je biti ponosna na to in vedno je dvigovala glavo in se prijetno smehljala svojim tisočerim maskam. sedaj je bila nežna in mila, ter prijazna, kakor mlado dekle v njegovih rokah, a v naslednji sekundi bi se lahko spremenila v ognjeno ptico. » tako mislim. tako je po navadi, « je mehko dejala in obarvala svoja jutranjo brezbarvna lica v igrivo rožnato rdečico. ni je bilo sram, nikakor. zgolj igrala je, zgolj vrtela je igro okoli svojega prsta in se zanj bala njegovega naslednjega koraka. ne bi želela oditi, kajti postelja je bila udobna, svila je bila mehka, ter je prijala njeni koži in on…on je bil neverjeten, da bi večer zagotovo podaljšala v dan, a spet, to ni bila njena odločitev, temveč njegova. » vaša želja je moj ukaz, gospod. tu sem vam na voljo, « je odreagirala in pogled zavrtala naravnost v njegovega in v ritmu mirnosti dvigovala svoj prsni kož, » če želite da ostanem, potem bom tudi ostala in vam izpolnila vsako vašo željo, lord. « saj je vedel kako stvari delujejo, res ji tega ni bilo potrebno risati. samo reči je moral ali je hotel pogovor, da mu zapleše, da ga poljublja ali ponovno spi z njim. začutila je njegove dlani na njenih bokih kako so jo zaobjemale in kako so se kasneje znašle na njeni zadnjici in se je morala ugrizniti v ustnico, ko jo je naslednjem trenutku potegnil bližje k sebi, ter je s svojo grobo dlanjo zdrsel preko njene zadnjice. » petindvajset let, dragi, « mu je ubogljivo odgovorila in svoje majhne in ljubke dlani položila na njegov trup in nežno zdrsela preko njega. » zakaj vas to zanima, gospod castani ? « ob tem vprašanju se je z ustnicami približala njegovemu vratu in ga obsula s svojimi nežnimi poljubi in nato med ustnice ujela njegovo ušesno mečico in jo nežno ugriznila.