lorenzo castani
reputation : 39 hometown : milan character age : 35
| Naslov sporočila: dining room [lorenzo castani & gertrude castani] 13/6/2013, 08:05 | |
| tag, gertrude castani po temnih hodnikih palače se je kar trlo služabnikov, ki so hiteli po jutranjih opravilih. nekaj ljudi je imel oče na obisku in sobe za goste so bile skorajda natrpane. včerajšnja noč se je, po tradiciji tega tedna, v veliki hali končala z nenormalnim veseljačenjem in prelivanjem vina. obiski iz francije, menda nekakšni sorodniki njegove žene, so bili prav toliko razvratni, kot njegova lastna družina in ko so se po nekaj kupicah vina ženske odmaknile v svoje prostore, je oče dvakrat zaploskal in skozi vrata hale se je sprehodilo dvanajst - menda visoko kvalitetnih - kurb, pomanjkljivo oblečenih, izredno drznih, da so se takoj pričele vesiti po izbrani družbi. vsi so izjemno uživali; njegov oče si je podjarmil dve in ju kasneje odpeljal v svoje prostore, brat njegove žene je med tem menda pričel precej opazno z rokami segati v intimne predele svoje prostitutke. med tem se je sam svoje hitro naveličal; ni bila kdo ve kako lepa, bila je ekstremno suha, kot kakšna veja, sicer pa je delovala povsem izrabljeno in iznakaženo. kmalu po tem, ko jo je popeljal do svoje spalnice in jo kratko položil, jo je odslovil z dukatom, češ da naj si privošči zanj, saj se v njegovih sobanah - ali v tej palači, ko je bil že pri tem - nikoli več ne bo znašla. potem je zvrnil še nekaj kupic in nenazadnje je zaspal nekje pri vznožju postelje, dokler ga niso zbudili pozni opoldanski žarki, ki so prisijali skozi odprto okno in mu ogreli obraz. ni bil kdo ve koliko zadovoljen, da se mora vstati, najraje bi kar vso noč ostal v postelji, toda hitro je nase navlekel oblačila in kmalu je bil na poti do velike jedilnice, da bi videl, če je še kje kaj, kar bi lahko prigriznil, dokler se jutro ne prelevi v dan in bo nedvomno moral znova po najrazličnejših opravkih. dva služabnika, en na vsaki strani velikih, s prizori izrezljanih vrat, sta se mu priklonila in sočasno odprla velika vrata, da je lahko vstopil. tam je, na lastno začudenje, prepoznal znano pojavo. "ljuba sestra," je vzkliknil in ob tem dvignil roke v nekakšen podzrav, nato pa nadaljeval pot proti njej, ki je sedela na samem koncu omizja, služabnika pa sta vrata za njim zaprla. "pravilno predvidevam, da si tudi to noč preživela pri kakšnem umazanem podložniku iz mesta?" njegova sestra se je ogromno kurvala - to je bilo prav vsem jasno. prišel je do mize, se naslonil nanjo, v roko je vzel jabolko, ki je čakalo nanj na pladnju, obloženim s sadjem. "si se zabavala?" se je zaničevalno nasmehnil, preden je ugriznil vanj. |
|