serena de medici & lorenzo castani

Naslov sporočila: serena de medici & lorenzo castani 19/6/2013, 22:21

Lord Lorenzo je, kljub temu, da se je zabava temeljito zaključevala, še vedno precej pijano sedel na svojem mestu, saj je precej pregloboko pogledal v svojo kupico. Podobno se je zgodilo tudi z gospo Sereno, morda zato, ker sta bila posedena ekstremno blizu in sta si ves večer pridno v obraz metala uglajene žaljivke in ob tem popivala, kakor da jima gre za glavo. Potem so pričeli veliko halo počasi pospravljati in zraven njiju je v zadnjih požirkih uživalo samo še nekaj ljudi, med drugim novopečena zakonca in špančev brat, njegova poročna priča. Potem je nenadoma v sobo vkorakalo približno dvajset Gonzagovih vojakov, ki so zabarikadirali vrata in po navodilih starega Gonzage, ki je zadovoljno sedel nedaleč stran od novopečenega para, prerezali vrat španskemu princu, njegovemu bratu in njegovemu stricu na drugem koncu omizja. Ko je nato veselo zaukazal, naj vrat prerežejo še vsem drugim, ki ne spadajo v družino Gonzaga, sta se Lorenzo in Serena skoraj nemudoma znašla pod mizo, eden ob drugim, z istim namenom; da prideta od tod. Zaenkrat ju v vsesplošnem kaosu ni opazil še nihče, a vse skupaj je zgolj vprašanje časa.
______________________________________________________________________

prosimo vas, da okvirna dolžina vaših postov na eventu ostaja med 300 in 400 besed; za hitrejši razvoj dogodkov.

Naslov sporočila: Re: serena de medici & lorenzo castani 21/6/2013, 23:43

tag, serena de medici pinky

Posedal je za mizo in zlovoljno gledal v svojo bronasto kupico, ki je bila vse prehitro prazna. Bolj je pil, bolj mu je bil dolgčas, bolj so se zdele stvari v njegovi okolici nesmiselne. Dokler ni prišlo do viška nesmislov in so v dvorano zakorakali Gonzagovi možje. Starcu nikoli ni zaupal, vsa njegova družina se mu je zdela mimo in prav iskreno se mu je Neapelj zmeraj zdel nekako preklet. Pogled je na dogajanju pridržal približno toliko, da je lahko razločno videl, kako je iz vratu mladega španca brizgnila kri, ki se je razlezla po belem prtu na najlepše urejeni mizi mladih zakoncev. Najstarejša Gonzaga je v strahu kriknila, eden izmed vojščakov jo je potegnil za seboj, potem pa je po dvorani odmelo naročilo starca. Vse jih pobijte, vse, ki niso del naše družine. Tudi, če bi se mu zdelo pametno bežati, bi se najbrž zaradi popitega vina zvrnil po tleh; vsi po vrsti so bili enostavne tarče. Pristal je pod mizo in istočasno s čelom krepko butnil ob čelo Serene De Medici. »Prekleto,« je zaklel, nejevoljen, ker je tako ali tako moral rešiti lastno življenje in reševanje te kurbe se mu je zdel samo nepotreben dodatek na seznamu. Razen, če je vedela. Razen, če je bila ta zarota Vatikanske narave. Fonteji so bili tukaj, Castaniji in Marini prav tako. Bil je pijan, to vsekakor, a to ni bil zadosten razlog, da ne bi bil sposoben hitro in odločno ukrepati. Nemudoma jo je zagrabil za lase in njeno glavo potisnil proti tlom, da se za teh nekaj trenutkov ni bila sposobna premakniti. »Zdaj mi boš zelo iskreno povedala,« je tiho in počasi začel, čeprav ne bi bil slišen, četudi bi govoril glasno, kajti kriki, ki so odmevali po dvorani, so udušili njegove besede. Nihče ga ni mogel slišati. Ves večer ga je pikala in mu precej iskreno vsake toliko vrgla v obraz, da bi bilo bolje, če ga ne bi bilo. Nič čudnega ni bilo torej, da je nemudoma pomislil na zaroto. »Če je to vatikansko maslo. Zelo,« jo je potegnil še bolj, da jo je moralo prekleto zapeči v lasišču. »zelo iskreno.«

Naslov sporočila: Re: serena de medici & lorenzo castani 23/6/2013, 22:53

serena de medici & lorenzo castani Tumblr_mn3b23nn5f1qc0dmqo4_250

vsega skupaj se je udeležila samo zato, ker naj bi bilo to vljudno ali nekaj podobno trapastega. poleg tega tako ali tako ni imela pametnejšega dela in ko z očarljivim nasmeškom zakorakala v dvorano, ni niti slutila, da se bo ta večer končal… no ja, kakorkoli že. najhujši del je bil vsekakor to, da je bila posajena nedaleč stran od prekletega, neumnega idiota. ali z drugimi besedami: sedela je zelo blizu lorenzu castaniju. njen nasmešek je ob pogledu nanj ostal prijazen, v mislih pa je do zdaj izumila lepo število načinov, s katerimi bi lahko končala njegovo patetično malo življenje. kljub temu je bila mirna; hladna in vljudna, ne da bi se sploh skušala ustaviti, ko sta se začela obmetavati z žaljivkami. bil je nihče in nameravala ga je postaviti na svoje mesto. ljudje ob njima so bili presenečeni; nato pa so vsi nekam izginili in ju pustili sama. tudi prav. vase je zlila še eno kupico vina, potem pa je njeno pozornost pritegnilo dogajanje in še preden bi se zavedla, kaj se dogaja, je opazila kri. kri – alarmni znak, zaradi katerega se je nemudoma premaknila, zdrsnila pod mizo in se zaletela v nekaj trdega in zadržala jezen stok. seveda, lahko bi vedela. samo veličastni lorenzo castani bi imel tako trdo glavo. to je pojasnilo marsikaj. v dvorani je potekalo klanje ljudi, on pa jo je brez opozorila zagrabil za lase in spregovoril. »ti prekleti idiot,« je opustila vikanje, vljudnost in vse farse, ki jih je prej vzdrževala. »vatikan ni tako zelo neumen. izpusti me, prekleto,« je jezno stisnila skozi zobe. držal jo je za lase in čutila je, kako so se ji oči začele solziti. v njuni bližini se je razlezel krik; nekdo je tekel proti mizi in potem… potem se je po tleh zakotalila glava. krasno. izkoristila je to majhno distrakcijo in se premaknila – hitro, nepričakovano. znašla se je na njem, ko je z močjo lastnega telesa odrinila njegovega na tla, koleno pa prepričljivo namestila k tisti občutljivi točki. »gonzag je popolnoma zmešan in ne nameravam izgubiti svoje glave zaradi tebe. tako da utihni,« je jezno zamrmrala proti njemu in se namrščila, potem pa se je enako hitro tudi umaknila iz njega, z roko pa previdno popravila prt mize, da ju je popolnoma zakrival.

tagged: lorenzo.

Naslov sporočila: Re: serena de medici & lorenzo castani 23/6/2013, 23:27

tag, serena de medici pinky

Videl je lahko, da jo je njegov prijem konkretno zabolel, in ob največji bolečini, ko so se v njenih očeh za trenutek zarisale solze, je pritisnil še močneje. Ni ji zaupal, nikoli ji ne bo zaupal; ni šlo samo za trenutno situacijo, šlo je za prirojen in utemeljen sum do njihove družine. Medičijevci so bili strup, strup, ki se ga sam ni imel namena dotikati ali se spoprijateljiti z njim. Nekoliko je nagnil glavo, ko je bil njen edini argument glede tega, da njena družina ni povezana v ta pokol, to, da niso dovolj neumni. Pa kaj še. Če je v življenju kaj videl, potem so bili to papeži, ki so sprejemali eno bolj butasto odločitev od druge. Slab argument. Ekstremno slab. Za trenutek mu je pogled pobegnil na stran, kakor tudi njen, in nedaleč od njiju se je zarisal raztrgan vrat odrezane glave. Kri se je zarila med tlakovce in se pričela iztekati proti njima. Svetlolaska, ne, neumna zares ni bila, je v trenutku izkoristila priložnost, se iztrgala iz njegovega prijema, da je med njegovimi prsti ostalo nekaj zlatih kodrov, nato ga je porinila po tleh. Znašel se je pod njenim suhljatim telescem, njeni lasje so se usipali po njegovih prsih, na svoji moškosti je lahko začutil njeno koleno, ki je grozilo z darom impotence. Krasno. »Morda boš lažje obdržala glavo, če se spraviš iz mene in bo v dvorani ena oseba manj, ki ti želi prerezati vrat,« je zasikal nazaj, nato pa se je spravila iz njega in čeprav nerad, si je moral priznati, da nimata ravno veliko izbire. Če si pomagata, bosta iz tega najbrž prišla veliko lažje, a ni ji zaupal dovolj, da bi verjel, da mu ne bo zarila noža v hrbet, ko se obrne v drugo smer. Znova se je spravil v sedeč položaj in čeprav nerad, je pritajeno spregovoril, med tem ko je obraz obrnil v drugo smer, proti neskončni mizi, ki se obrnila zelo blizu starega Gonzage in kjer je bil stranski vhod. »Kako hitro si sposobna teči, Serena de Medici?« se je pozanimal, med tem ko je pretehtaval možnosti, kako bo popolnoma vinjen prišel od tod.

Naslov sporočila: Re: serena de medici & lorenzo castani 23/6/2013, 23:49

morda bi ga preprosto morala potisniti ven, da bi se vsi pognali nadenj, medtem ko bi se sama pod mizo nekam splazila in neopazno izginila. morda bi morala žrtvovati njegovo trapasto, trdo glavo za to, da bi njena ostala cela. bila je preveč dragocena zanjo in on je bil samo tujec, ki je bil do nje nesramen. ni mu zaupala; niti najmanj, nikoli ni zaupala ljudem, ki so bili tako polni samih sebe… ali ljudem nasploh. poleg tega jo je spominjal na njenega bivšega moža. krasna kombinacija. bila je tako zelo jezna in pijana. sicer se je tudi v tem stanju nosila nadvse elegantno, ampak če bi jo našli, ni bilo dvoma, da bi njena elegantna glava pristala na tleh – brez preostanka telesa. »resno, zdaj hočeš začeti s tem? ne zaupam ti, lorenzo castani. če me boš izdal, bom s svojim zadnjim dihom poskrbela, da te bodo dobili,« mu je obljubila, medtem ko so njene oči zavrtale v njegove. nihče jima ni bil naklonjen v tej dvorani. bil je edini približek zavezniku, ki bi ga je imela. tega se je kristalno dobro zavedala. prav tako kot je vedela tudi, da si s svojim orožjem – tistimi noži, ki so bili skriti po njenem elesu – ne bi mogla pomagati, vsaj ne dovolj, da bi preživela. pogled je uprla v njegove oči in se počasi nasmehnila ob njegovih besedah. »ne moreš biti resen. zunaj je cel kup vojakov in pripravljena sem staviti, da jih je za vsak primer nastavil tudi po celotni stavbi in pred njo, ti pa bi tekel ven v tem stanju? navsezadnje niti ni pomembno, kako hitro lahko tečem, čeprav sem precej prepričana, da hitreje od tebe. imeli so prav; alkohol je res šibka točka castanijev,« je zavila z očmi in z rokama spravila svoje lase v red. še vedno je čutila bolečina – še vedno je bila besna. »skrivni izhod mora biti nekje. stava ustreza arhitekturi za kaj takšnega – stene so predebele, da ga ne bi bilo. najti ga morava. najti ga morava in to hitro,« je njen pogled zdrsnil prek tal in se potem vrnil do njegovih oči. če bi skušala pobegniti kakorkoli drugače, bi bila prelahki tarči. toliko je bilo očitno. ubili bi ju na licu mesta; brez oklevanja. »oh, mimogrede: imaš kakšno orožje?«

tagged: lorenzo.

Naslov sporočila: Re: serena de medici & lorenzo castani 25/6/2013, 22:12

tag, serena de medici pinky

Namrščil se je, ko ga je ena stvar zbodla na njenih besedah, in precej racionalno je zmajal z glavo, med tem pa ji dokaj ostro navrgel: »Saj tudi jaz tebi ne zaupam, ti nemarna pankrtinja. A ti zgleda, kot da imava prekleto izbiro?« Privzdignil je obrvi; raje bi si izbral marsikoga drugega, prej bi zaupal svoje življenje kakšnemu umazanemu kmetu, kot pa njej, a število živih se je v tej dvorani bliskovito zmanjševalo in skrajni čas je bil, da se premakneta; zaenkrat sta lahko pomagala drug drugemu, čeprav je bilo očitno, da bo to pri njunih značajih prekleto težko. »O bog,« je zavil z očmi in nadaljeval s sikanjem, »Zdaj mi boš pred nos metala alkohol? Saj si se tudi ti prej z njim nalivala, kot da ti gre za življenje.« S svojimi majhnimi in grabežljivimi rokami si je enkrat tekom večera, to je videl, kar sama dolila v kupico. Tako zelo obupano je hotela dokazati, da je samosvoja ženska, da se mu je že pošteno gabila. Vsega sposobna in vsemogočna in povsem neodvisna. Če je njen preljubi sveti očka ne bi priznal, bi bila nihče. Verjetno bi bila na tej točki že nekajkrat posiljena in mrtva v kakšnem jarku, kjer bi po njej scali potepuški psi. Odkar jo je spoznal, je njegovo sovraštvo do Medičijevcev samo še naraslo, pa je bilo že prej tako daleč, da bi si mislil, da je na skrajni točki. Očitno ne. Očitno je moral spoznati utelešenje vraga samega, utelešeno v Sereni De Medici. Kaj mu je bilo tega treba. »In..« je nadaljeval s sarkastičnim tonom, še vedno užaljen, ker si ga je drznila ženska tako zatreti, ko je predlagal nekaj smiselnega, »Ta skrivni prehod imaš namen.. najti tukaj pod mizo?« Saj sta se vendar morala slej ali prej prikazati izpod prta in navsezadnje bosta takrat morala teči. Prej ali slej. Prisegel si je, da jo bo pustil na mestu, če jo dobijo. Prekleta frigidna mrha. »Ne,« je zmajal z glavo, nato pa pomignil naprej; nedaleč stran je, delno pod prtom, delno izpod njega, ležal meč enega padlih španskih vojakov.

Naslov sporočila: Re: serena de medici & lorenzo castani 25/6/2013, 22:28

sama pri sebi ga je že stokrat razčetverila. oh, to bi bilo tako zelo zabavno – še cel mesec bi po malem praznovala konec veličastno zabitega lorenza castanija. nikoli se še ni rabila soočiti s tako veliko mero neumnosti na dveh nogah in ko je spregovoril, bi… ne, ni smela. ni smela storiti ničesar, kar bi rada in kar je znala, ker bi potem začel vreščati in bi šla še njena glava. morala ga je prenašati, dokler se ni rešila. »oh, užalil si moja čustva, čudoviti vitez na belem konju,« je jezno navrgla proti njemu in spustila dlani ob telo ter končno pustila lase na miru. to je bilo osebno. »seveda sem se, mislim da ne bi bila sposobna trezna prenašati tvoje sranje,« je bil njen glas oster, ko sta prišla do alkohola. prav, oba sta popila preveč. čudovit razplet dogodkov. alkohol je bil… dober, ampak zdaj je obžalovala tiste kupice, ki jih je zvrnila vase. lahko bi bolje razmišljala, če bi bila bolj varčna z njimi. »če je kje, je pod osrednjo mizo. in osrednja miza se je ravnokar spraznila. veliki gospodar očitno ne namerava pobegniti skozi njega, tako da je precej verjetno prazen. navsezadnje so njegovi vojaki preveč zaposleni s klanjem živih,« je bila jeza tokrat usmerjena na kretena, ki je vse skupaj zakrivil. o ja, bila je besna. v sebi je imela res neverjetno veliko jeze in zavila je z očmi ob njegovi kretnji. »tebi bi moral nekdo podeliti priznanje za bistrost,« je zamrmrala, medtem ko se je premaknila in se vzravnala pod mizo. bilo je očitno, kaj si misli o njem. »naj ti ne pade kaj neumnega na pamet,« ga je posvarila, ko se je spravila na kolena in se oprla na eno roko, medtem ko je z drugo segla pod svojo obleko in med velikansko količino blaga poiskala daljše bodalo, pravzaprav manjši meč. neslišno ga je odložila na tla, ko je njena roka spet izginila pod obleko, ob čemer je morala privzdigniti blago do te mere, da mu je razkrila svoje noge in linijo spodnjega perila, ki je tesno objemalo njene obline. drugo bodalo se je znašlo poleg prvega, ko je izpustila obleko, jo poravnala in se usedla, medtem ko je njena roka segla še med njen dekolte in našla še en nož, ki je bil oster. spravila je vse tri kose orožja iz zaščitnega blaga in pogled uprla vanj. »boš šel tvegati svojo glavo za meč ali boš imel tole?« je pomignila na svoje bodalo in privzdignila obrvi.

tagged: lorenzo.

Naslov sporočila: Re: serena de medici & lorenzo castani 25/6/2013, 22:57

tag, serena de medici pinky

Znova je privzdignil obrvi; očitno je bilo, da je prizadel njena čustva, dobro, morda ne čustev, jo je pa gotovo spravljal ob pamet, ker so njegove besede zadevale nekaj v njej. Saj je tudi ona njega popolnoma živcirala s svojo žensko sposobnostjo in prepričanostjo v svojo veličastnost, a raje ni rekel ničesar. Navsezadnje sta drug drugemu že dovolj intenzivno skakala po glavah glede na kaotično situacijo okrog njiju in iskreno se mu je zdelo, da bosta počasi enostavno morala potihniti, sicer ju bo nekdo še našel in jima odsekal vse ude. Njo bodo najprej pofukali v vse luknje, ki jih premore, med tem ko bodo njega samo ubili. »Povsem te razumem, ljubica, ampak tudi tvojega zadrgnjenega obraza ne gre ravno najlažje prenašati.« To bi mu moral biti prvi znak. Če je bil poseden tako blizu k nevzdržni Sereni de Medici, bi se moral pobrati, dokler je bil še čas za to. In veliko lažje bi odnesel celo glavo, kot zdaj, ko se je moral pod to prekleto nizko mizo plaziti kdo ve kam, kot da je kakšna podgana, in samo upati na morebitno odrešenje. »In zdaj bova tja lezla na podlagi tvojega genialnega predvidevanja?« je znova nagubal čelo, precej prepričan, da ga bo sledenje tej nesmiselni ženski, popeljalo samo v gotovo smrt. Saj ni vedel, zakaj se nista preprosto ločila, ko sta trčila s čeli. Veliko lažje bi jima šlo na samem, a zdaj sta precej očitno drug drugemu v obraz zmetala preveč žaljivk, da bi lahko kar tako drug drugega zapustila. S pogledom je sledil njenim rokam, ki so privzdignile njeno dolgo obleko in nenadoma je nekje izmed nog privlekla dolgo bodalo. Postopek je ponovila, le da je krilo privzdignila še višje, in ušel mu je posmehljiv prh. »Nič čudnega, da ljudje govorijo, da si frigidna, če svoje orožje shranjuješ med svoje noge,« je dejal s pristnim veseljem v glasu, ko si je predstavljal, kaj vse je moralo biti s to žensko narobe; ko je ostala v Milanu nekoliko dlje, so ulični igralci nedaleč od palače uprizorili lutkovno predstavo, kjer so jo prikazali v tako slabi luči, da jih je od navdušenja povabil na dvor. »Kaj misliš ti?« je sarkastično navrgel in iz tal pobral enega od bodal, ob čemer je mimogrede ošinil še njene prsi, izmed katerih je prej privlekla še dodaten nož.

Naslov sporočila: Re: serena de medici & lorenzo castani 25/6/2013, 23:16

»ah, dragi, nikoli ne bi mogel razumeti,« ga je zavrnila z osladnim glasom, čeprav bi najraje dejansko vzela tisto bodalo in mu ga zapičila nekam. morda nekam, kjer ne bi takoj umrl in bi ga bolelo. navsezadnje bi ga moralo boleti, to je bilo edino prav; bil je presneti kreten in zaslužil si je najgršo smrt, kar si jih je bilo mogoče predstavljati. načeloma ni bila tako ostra, ampak njega bi z veseljem zabodla samo zato, da bi dobila nekaj veselja iz tega. in veselje – oh, to bi bilo nepredstavljivo! »vidiš, saj slediš razvoju dogodkov. morda pa le nisi tako neumen, kot vsi pravijo, da si,« je zavila z očmi ob njegovih besedah. »ne zaupaš mi, ampak verjemi mi glede tega. preučila sem dovolj knjig in videla dovolj sveta, da vem. krasno si opisal moje predvidevanje,« ga je zabila z ostrim tonom besed. pripravljena bi bila tvegati lastno glavo in če ji ni nameraval slediti, je lahko ostal tudi tam. ne bi žalovala za njim. mehko se je nasmehnila ob njegovi naslednji žaljivki. »jaz vsaj imam orožje,« je bilo vse, kar je rekla. kaj pa se ga je tikalo. poleg tega očitno ni bila frigidna, ampak nikoli je ni brigalo, kaj so ljudje govorili. saj so bili samo ljudje. vzel je njeno bodalo. »pameten fant,« se je posmehnila njegovemu dejanju – to je bila njena zmaga, na nek način. da je veliki, pomemben lorenzo castani vzel njeno bodalo – osupljivo! presneto, res je morala nehati razmišljati v sarkazmu. »jaz bom šla prva,« se je odločila z neko nenavadno trmo v glasu, ko je brez oklevanja zlezla čez njega, trmasto namenjena proti cilju. tako ali tako je bilo na njem, če ji bo sledil ali ne. ampak ko se je ustavila ob robu, je bil za njo. med mizama ni bilo… toliko razlike, seveda ne, poleg tega so bili vsi zaposleni s pobijanjem. lahko bi imela srečo. če ne, je v vsaki roki še vedno stiskala orožje. ozrla se je proti njemu. zdaj ji je bil bližje kot prej. ni je bilo strah in to se je risalo v njenih očeh, ko se je nasmehnila. »veliko sreče, kreten.« in potem se je hitro premaknila in se deloma splazila, deloma stekla, deloma pa se je vrgla pod drugo mizo.

tagged: lorenzo.

Naslov sporočila: Re: serena de medici & lorenzo castani 25/6/2013, 23:57

tag, serena de medici pinky

Bila je tako polna sama sebe; to lastnost je na samem sebi visoko cenil, jo uvrščal med svoje najboljše, morda ne glede na druge, glede nase pa prav gotovo.. In vendar njej ta egocentrizem ni pristajal, še več, delal jo je popačeno, gršo, kot bi bila v resnici. Ali pa je bil morda kriv zgolj njen priimek? In bi mu bila, če ne bi vedel, da izhaja iz velike Vatikanske družine, povsem všeč? Ali če bi bila rojena drugje? Ha, ne – nikoli. Serena de Medici je bila umazana grdoba, ki je, tako je upal, po današnjem večeru ne bo več srečal, sicer sam ne bo odgovoren za to, kaj ji bo storil. Prekleta.. ženska. Ženska z orožjem med nogami in med joški. Kot kakšna huda možača. Seveda ni imel orožja s seboj, menda ja ni bil nor, da bi lahko predvidel masovni pokol na lokalni neapeljski poroki? Gonzaga je bil norec, to je vedel, a vseeno ga je razvoj dogodkov presenetil. Eno je bilo gotovo – od zdaj naprej bo na slehern dogodek v Italiji prišel z mečem za pasom. Morda še s kakšnim bodalom, skritim za škornjem. Prekleti Gonzaga. Prekleta ženska. »Seveda,« je prezirljivo prhnil, ko se je mimo njega privlekla v ospredje in mu med tem svojo zadnjico pomolila naravnost v obraz. Če ne bi bila tako ostudna ženska, bi ga pogled, ki mu ga je razkrila, razveselil, tako pa mu ne bi moglo biti bolj vseeno. Dobro, pogledal je že, a ne za prav dolgo. Pričel se je vleči za njo, popolnoma besen, kajti prav očitno je bilo, da ni bil ravno dober v tem. Vsakič, ko je dvignil glavo, da bi pogledal naprej, se je udaril v mizo, ki je bila absolutno prenizka zanj. Sranje. Navsezadnje sta obstala, potem se je pod drugo mizo pognala najprej ona, za njo še on. Precej enostavno. Ni vedel, če ju je kdo videl, a časa nista imela na pretek. »Upam, da je tvoje poznavanje knjig in sveta kaj vredno..« je začel s taistim zlobnim tonom, ona pa je med tem pričela premikati eno izmed težkih plošč na tleh, pod katero so se izrisale stopnice.

Naslov sporočila: Re: serena de medici & lorenzo castani 26/6/2013, 00:18

oba sta bila na pravi stvari. smešno, ampak ne glede na količine alkohola, ki sta ga tako uspešno zlila vase, jima je uspelo priti na drugo stran. kako dramatično bi to lahko bilo – ampak vedela je, da bi lahko postalo še bolj dramatično, če bi se kdo podal za njima pod mizo. lahko bi preprosto prevrnili ogromno mizo in ju obglavili točno tam, zato se je mudilo. ni oklevala; njen pogled je zdrsnil po ploščicah na tleh in iskala je tisto, ki se ne bi popolnoma ujemala z ostalimi. iskala je proti sredini mize; proti mestu, na katerem je sedel poglavar družine in kmalu so njeni prsti zatipali nepravilnost na ploščici. premaknila jo je; s svojim telesom se je uprla ob rob in ploščica je počasi zdrsnila stran ter razkrila stopnice. »zdaj sva vsaj ugotovila, kdo je pametnejši. tako se bova rešila. če bi bilo po tvoje, bi tekala med dogajanjem in bi do zdaj bila trupla. zelo lepa trupla, ampak trupla,« je navrgla proti njemu, medtem ko je nož shranila in v roki držala samo bodalo. brez oklevanja se je spustila po stopnicah v temo in nekje v ozadju opazila svetlobo. krasno, tako bosta vsaj nekaj videla. »bodi uporaben in potegni ploščo nazaj,« mu je naročila, obrnjena proti njemu, medtem ko je bodalo samo toliko odložila, da je lahko stresla prah iz svoje obleke. zdaj se je počutila veliko bolje, čeprav ni marala temnih hodnikov. nehala ga je opazovati, ko je zaslišala zvok, ko je ploščica zdrsnila na svoje mesto. odpravila se je naprej, nato pa se obrnila proti enem izmed hodnikov, ko jo je nenadoma… nenadoma jo je nekdo zagrabil. prav grdo je zaklela, ko jo je velikanski tip, ki je smrdel po alkoholu, potegnil v stranski hodnik. prekleto. prav nič si ni mogla pomagati – stražar, ki naj bi prestregel možne vsiljivce, se je tukaj očitno napil in zdaj… zdaj je našel nekoga, s komer se bo pozabaval. premočno jo je držal, da bi se sploh lahko premaknila.

tagged: lorenzo.

Naslov sporočila: Re: serena de medici & lorenzo castani 26/6/2013, 00:33

tag, serena de medici pinky

»Enkrat te bo to tvoje pametnjakovičenje tako zelo zajebalo, da si boš želela, da se ne bi proglašala za tako sranje,« je nezadovoljno zamrmral, med tem ko ji je sledil po temnih stopnicah. Nedaleč stran je gorela bakla ob steni, predvideval je, da jih je po glavnem hodniku še več; samo ta izhodiščni del je bil zatemnjen. Čeprav nerad, je upošteval njeno navodilo in, ko je bil dovolj daleč, ploščo povlekel za seboj. Ni bila tako težka, kot je pričakoval, a vseeno dovolj težka, da se mu je zdelo čudno, da je to šibko in bolno telesce Medičijeve sploh lahko zadevo premaknilo. Kaj šele umaknilo. Plošča je padla na svoje mesto in svetlolaska je bila že krepko pred njim, ko se je po stopnicah spustil v ozek in smrdljiv tunel, ki je najbrž vodil do kakšne palače nedaleč stran. Morda kateri izmed hodnikov tudi kam ven; pojma ni imel, čeprav bi lahko stavil, da se bodo poti nekje razcepile in takrat bo moral izbrati skrajno levo. Smer, kjer je bil zunaj gozd. Smer, kjer ga bodo veliko težje dobili. Potem je svetlolaska pred njim nenadoma izginila in zaslišal je lahko pritajen vzdih, ki ga je izpustila. V hitrem tempu se je pognal naprej, v slabi svetlobi na stranskem hodniku je lahko razločil njo in ogromnega vojščaka, ki je imel svoje umazane roke na njenih prsih, njega, med tem, sploh ni opazil. Prav zadovoljno se je nasmejal, ko jo je videl v takem stanju. »Vso srečo, prasica,« ji je vrnil lastno linijo izpred nekaj minut, ko sta se še prebijala mimo bojnega polja. Vojak ga je opazil, storil pa ni nič; pravkar ji je iz dekolteja potegnil nož, ki ga je prej pospravila nazaj, in ji ga prislonil na grlo. Dovolj je videl. Vse, kar ji je privoščil, morda še več, se ji bo pripetilo danes. Kako zelo zadovoljen je bil. Zasukal se je na petah in se, s presrečnim nasmeškom na obrazu, v teku pognal naprej po hodniku. Ta prasička ga je prav zares rešila.

Naslov sporočila: Re: serena de medici & lorenzo castani 26/6/2013, 00:48

lahko bi ga ubila. rešila je prekletega kretena in zdaj se je poslovil, z zadovoljnim nasmeškom na orbazu je odkorakal in hotela ga je… ne, to ni bil njen trenuten problem. njen trenuten problem je bil tip, ki je svoje sluzaste dlani vlekel po njej; ki je našel njeno orožje in si pri tem zadovoljno mrmral nekaj o tem, kako bo končno prišel na vrsto. sploh ni govorila z njim, ker tako ali tako ni imelo pomena. držal jo je od zadaj, potem pa jo nenadoma obrnil, skoraj vrgel ob steno, da je začutila, kako je njena glava tokrat udarila ob steno – ki je bila primerljivo trda lorenzovemu čelu, ampak še vedno neizmerno hladnejša in čutila je potoček krvi, ki je spolzel po njenem obrazu. tip je bil za njo; zdaj je trgal obleko, potem pa je obupal nad tem in jo spet potegnil za seboj ter jo skoraj vrgel na mizo. naveličala se je tega – prav, bil je v prednosti, bil je večji in bolj nasilen in vsekakor bolj pijan, ampak ni se nameravala kar tako vdati. brcnila ga je; enkrat, dvakrat, preden je zagrabil njene noge in je zastokala ob močnem dotiku, ki ji je dal občutek, da bo zrušil njeno kost. z lahkoto je potegnil njene noge narazen; čeprav mu je vzelo nekaj časa, preden je potisnil blago njene obleke na stran, je bil nenadoma nad njo. sklonil se je po poljub – prekleti, neumni kreten, je res pričakoval, da bo šlo tako zlahka? počakala je, da je bil dovolj blizu, preden so se njeni zobi oprijeli kože – nekje na njegovem obrazu, saj ni bilo bistveno, kje. jezno je stisnila zobe, slišala njegovo hropenje, ki se je sprevrglo v krik, ko je potegnil svoj obraz na varno. v ustih ji je ostal košček kože, ki ga je izpljunila, potem pa jo je močno klofutnil in njeno glavo je obrnilo na desno. »spravi se iz mene,« je jezno zamrmrala, se besno izvila iz njegovega oprijema samo zato, da je lahko potem še z večjo močjo pribil njeno dlan nazaj na mizo in je lahko čutila na tisoče majhnih ran, ki jih je naredil. tip se je nenadoma zasmejal – uspelo ji je iznakaziti njegov obraz; tam je manjkal košček kože, ampak ni se dal. oklical jo je za divjo žverco in se spet sklonil nadnjo – čeprav ji je uspelo, da ga je udarila s komolcem v obraz, preden je pribil njeno dlan nazaj na mizo, je vedela, da počasi izgublja to bitko. in to jo je jezilo bolj kot karkoli drugega, kar je izrazila v jeznem, popolnoma besnem kriku.

tagged: lorenzo.

Naslov sporočila: Re: serena de medici & lorenzo castani 26/6/2013, 04:39

tag, serena de medici pinky

Ravno je prišel do razcepa poti, ko ga je udaril trenutek šibkosti. Lorenzo je bil človek, ki mu ni bilo ravno pogosto mar za karkoli drugega, kot je bil on sam; v roki pa je zdaj še vedno nosil njeno bodalo, ki ga je menda krasil vatikanski grb in je izgledalo zares sijajno in za trenutek se mu je zasvetilo, da mu je – psica gor ali dol – rešila življenje. Obstal je. Naredil korak naprej. Znova obstal. Najraje bi se v tistem trenutku prebodel, ker je vedel, da bo to najbrž največja izguba časa, ki jo je napravil v življenju. Preziral je Medičijevce z vsem svojim srcem in najraje bi jo tisočkrat ubil, preden bi tvegal življenje in se vrnil. Pa je vedel, da se mora. Nekaj.. nekaj je bilo na tem, da mu je, kljub vzajemni sumničavosti, vseeno podarila svoje orožje; on ji ga ne bi, to je vedel. Nekaj je bilo na tem, da mu je pomagala priti sem, med tem ko bi sam, pijan in posledično še manj razmišljujoč, najbrž tekel naravnost mečem v objem. Izpustil je nekaj sočnih kletvic in si šel z roko skozi lase, potem pa ni več kaj dosti razmišljal; zasukal se je, se pognal v tek in se v nekaj minutah vrnil na kraj, kjer jo je prej pustil. Še preden jo je opazil, je zaslišal krik in ko se je pred njegovimi očmi izrisala podoba grdavsa, ki se sklanja nadnjo, da bi jo posilil, da bi ji odvzel ves tisti prekleti Medičijevski ponos, ga je zagrabil za ovratnik in ga z ekstremno močnim potegom povlekel k sebi. Tip je bil pijan kot klada in zaneslo ga je, da je skorajda padel na bodalo, ki ga je Lorenzo držal v rokah. Prav zares se mu ni bilo potrebno truditi; srce si je bolj prebodel sam, kot mu ga je on. Možakar se je nato zvalil po tleh, Lorenzo pa je pristopil k njej in ji, četudi očitno razočaran sam nad seboj, ponudil roko, da bi ji pomagal vstati. Po obrazu je bila nekoliko pordela, očitno že precej pretepena, njena obleka je bila povsem raztrgana. »Greva,« ji je naročil.

Naslov sporočila: Re: serena de medici & lorenzo castani 26/6/2013, 23:52

sovražila je moške te vrste. ne, majhen popravek: v tistem trenutku je sovražila vse moške. ni bilo pošteno, nikoli ni razumela, zakaj za vraga so bili bolj pomembni kot ženske. edina stvar, ki jih je vodila, je bila tista reč med njihovima nogama in zaradi tega so začenjali vojne? prekleti idiot. njen bes se je izražal v vsakem premiku; pa četudi jo je kreten popolnoma prikoval na mizo. ni marala, kadar so jo ljudje poniževali in tokrat… tokrat je bil to višek vsega. serena de medici, zares popolnoma ponižana in vsekakor zelo, zelo jezna. potem pa je zaslišala korake – ki jim, po resnici povedano, ni namenjala pozornosti. morda – najbrž je bil kakšen njegov kolega. krasno! tako je bila jezna, da se dejansko sploh ni bala česarkoli, ker jo bi tako ali tako kar razgnalo od besa. potem pa je tipa nekdo potegnil nazaj in njene jezne oči so obstale na lorenzu – neumni, zoprni, trdobučni lorenzo se je očitno vrnil. vzravnala se je; zdaj osvobojena. njene oči so obstale na njegovi roki, se dvignile do njegovega obraza in potem… potem je eksplodirala.
sploh se ni zmenila za ponujeno dlan. zdaj – zdaj?! – bi ji on pomagal? njene oči so jezno sijale, ko je stopila do njega, ne da bi se sploh zmenila za pravila lepega vedenja. o ne, zdaj sta bila že daleč čez to točko. »ti presneti, vase zagledani, neumni, popolnoma sebičen, nehvaležen kreten,« je jezno iztisnila skozi zobe – nato pa je njena pest, še preden bi dojel vse besede, ki jih je izrekla, močno treščila po njegovem obrazu. serena je bila pač takšne vrste človek – jezo je morala dati iz sebe in udarec, ki ga je lorenzo ravnokar prejel, je imel v sebi vso njeno jezo. potem pa se je zbrala, poravnala svojo obleko in uredila razmršene lase. »ja, greva.«

tagged: lorenzo.

Naslov sporočila: Re: serena de medici & lorenzo castani 27/6/2013, 00:21

tag, serena de medici pinky

Ni pričakoval hvaležnosti, vsekakor ne, ker se je tudi njemu zdelo njegovo dejanje povsem nepotrebno, a pričakoval je vsaj, da bo ženska zdaj, ko ji je rešil kožo, zaprla svoj gobček in ubogljivo sledila, kakor bi se tudi spodobilo. Pa tega ni storila; še preden se je lahko sploh zavedel, je v obraz dobil njeno pest, močan udarec, ki ga od takšnega drobnega bitja gotovo ne bi pričakoval in zaneslo ga je korak ali dva nazaj, z roko se je naslonil ob kamnito steno, med tem ko mu je druga segla k nosu, ki je bolel, a očitno se iz njega ni usula kri. Prekleta.. samo za trenutek se je srečal z njenimi očmi, v naslednjem trenutku pa je njegova dlan veliko bolj grobo kot njena usekala po njenem obrazu. Prav malo mu je bilo mar, kdo je in kam spada, prav malo mu je bilo mar, če je imel za to razlog ali ne; počutil se je ekstremno dobro, ko ji je lahko takole še sam zadal udarec. Brez problema bi se lahko tudi poklala med seboj, a vedel je, da za to nimata časa – neumnica je prej kričala dovolj glasno, da bi ju lahko slišal ves grad in iskreno ni imel nobene želje po boju proti celotni armadi. Zato jo je znova zagrabil za lase, toliko grobo, kot je le mogel, in smrtno resno, s surovim hladom v glasu, razločno zamrmral: »Pozorno me poslušaj, ti psica. Rešil sem te v trenutku šibkosti.« povlekel jo je še bliže, da je njen od udarcev – in najbrž tudi od jeze – pordel obraz gledal naravnost v njegovega, oddaljena sta bila zgolj nekaj centimetrov. »Nikakor ne zamenjaj tega za dobroto ali prijaznost. Še vedno bi te v slehernem drugem trenutku raje ubil, kakor rešil.« Nato jo je spustil, potisnil jo je stran od sebe in se sklonil k truplu, iz njega je potegnil okrvavljeno bodalo. »In zdaj lahko greva.«

Naslov sporočila: Re: serena de medici & lorenzo castani 27/6/2013, 05:48

osuplo je zajela sapo, njena dlan pa je poletela na mesto udarca. udaril jo je. prekleti, neumni, zoprni lorenzo castani jo je udaril. njo. udaril jo je. udaril jo je prav tako brezbrižno in močno, kot da bi – kot da bi bila njemu enaka. čeprav je po eni strani sovražila dejstvo, da si je to drznil storiti – dvigniti roko nad njo! – je po drugi strani vedela, da se lorenzo sploh zavedal ni, kakšno priznanje ji je pravzaprav dal s tem. ni je udaril, ker bi mu bila zoprna kot ženska – ne, spol ni imel nič s tem, šlo se je za to, da ji je vrnil udarec, kar je bilo za sereno nekaj… dokaj nepredstavljivega. udaril jo je, ker ga je razjezila. vrnil ji je udarec. še nikoli ji ni nihče… če jo je kdorkoli kadarkoli udaril – če je bil kdo slučajno dovolj pogumen in neumen, da si je to drznil – je to storil samo zato, da bi jo ponižal. da bi ji dokazal premoč. njegov udarec pa je bil drugačen. še vedno ga je opazovala jezno, potem pa jo potegnil bližje in niti za trenutek ni umaknila svojih oči iz njegovih. sledila mu je s pogledom, ko je končal in se sklonil po bodalo, medtem pa sama izvlekla svojega in se podala po temnem hodniku.
njene misli so divjale. vsekakor ni pričakovala takšnega razpleta dogodkov. namrščeno je korakala. slišala je njegove korake za seboj. potem se je popolnoma nepričakovano obrnila in obstala na mestu, da se je skoraj zaletel vanjo. »kreten si,« je naznanila, »ampak rešil si me. sicer sem te jaz prej, ampak to je povsem druga stvar… tvoja dolžnica sem,« je ponosno dvignila svojo glavo in pogled uprla v njegove oči. »in de mediciji vedno odplačamo svoje dolgove,« je zamrmrala. navsezadnje je stal dovolj blizu – skoraj preblizu, a to za njo ni obstajalo -, da si je to lahko privoščila.

tagged: lorenzo.

Naslov sporočila: Re: serena de medici & lorenzo castani 7/7/2013, 01:48

tag, serena de medici pinky

Vedel je, da jo je njegov udarec pošteno razburil. Bil je moški, z njo je lahko počel, karkoli mu je srce poželelo, naj je še tako verjela, da mu je bila enakopravna. Ona se je, med tem, prav očitno povsem drugače doživljala. Verjela je, da sta enaka. Povsem neumno in nesmiselno je v to verjela in vendar jo je njegov udarec pošteno razburil. Če je hotela biti njemu enaka, se je morala tako obnašati v vseh spektrih. Čeprav bi jo lahko, je ni usekal, ker je bila ženska, ki ni vedela, kje je njeno mesto, prej zato, ker mu je preprosto pobrala zadnje konce živcev. Enako bi storil z nemočnim otrokom ali z mogočnim silakom. Usekal je tja, kjer ga je kaj motilo. Ni se obremenjeval z okoliščinami. Tudi ona se ni smela. Četudi bi se hotela, tega privilegija ni imela. Bila je ženska in kot ženska je imela, po zgodovini, malo manevrskega prostora. Če je mislila, da bo to s svojimi dejanji spremenila, se je motila. Sledil je njeni jezlavi hoji; vsaj vedela je, da je zdaj najbolje, če drži svoj vatikanski gobček zaprt. Nato se je nenadoma zasukala, malodane bi trčil vanjo, in prezirljivo mu je povedala, kar je menda mislila, da mu gre. Namuznil se je ob prvi trditvi, oporekati ji ni imel namena. Da, bil je kreten, bil je kreten velikih razsežnosti, od katerih jih je ona spoznala bore malo. »kako poetično,« je nazadnje zamrmral in nagnil glavo, pogled mu je zdrsnil po njenem ubogem telescu. Če bi bila kdorkoli drug, bi bila zdaj zlomljena. A ni bila kdorkoli; bila je gnusna medičijevka in v njem je vzbujala nekaj, česar takrat še ni razumel. »sploh ne dvomim, da mi boš vrnila prav vse, kar mi gre, serena de medici,« je nadaljeval zadovoljno. Tudi maščevala se bo, o ja, čast je morda imela, in braniti jo je morala na obeh straneh. Morda bi mu moralo biti žal, da je bil do nje takšen, kot je pač bil; a kaj naj bi storil, ko pa se je preprosto tako zelo zabaval? Nazadnje ji je pomignil, naj nadaljuje s hojo, in čez nekaj trenutkov sta se izgubila v temnih hodnikih, rešitvi naproti.

- - - fin

Naslov sporočila: Re: serena de medici & lorenzo castani

» garden [lorenzo castani, serena de medici]
» throne room [serena de medici, lorenzo castani]
» dining room [lorenzo castani & gertrude castani]
» de medici, serena lucia
» event: serena de medici & paolo baglioni

serena de medici & lorenzo castani

serena de medici & lorenzo castani

Similar topics

Similar topics