tag; girls
note; sem si drznila začeti :3

večino večera je sam preživel v sprehajanju po prostoru poroke in se pozdravljal z znanci njegove družine in tistimi lastnimi, ki si jih je nabral preko svojih pohodov in raznoraznih obiskov vseh mestnih državic naokoli, ki so mu še kaj pomenile. nihče pa seveda ni bil njegov prijatelj ali zaveznik. zaupal je zgolj lorenzu in tudi njega je med vsem kaosom dogajanja opazil v družbi svetlolaske, da se ni drznil motiti in je zgolj namignil z glavo mu v pozdrav, ter se nato spet porazgubil v vsem dogajanju. med sprehajanjem in menjavanjem bakrenih kupic ga je čez nekaj trenutkov že zmotila artemis, njegova bodoča žena, trenutna zaročenka in pri njegovi najbolj trmasti volji našla svojo nenadno željo po nekem pogovoru, ki njemu res ni bil pri srcu. z ženskami v splošnem ni maral govoričiti, redkokdaj so stopale po njegovem nivoju, ampak jih je veliko raje videl gole pod svojim telesom. seveda pa je dvomil, da je artemis na to namigovala in hotela zgolj izpasti damsko pred njim, dekle je tokrat res želelo blebetati in ga utrujati z nepomembnimi malenkostmi, ki njega niso zanimale. nastanila sta se na vrhu stopnic in moralo je miniti dobrih deset minut, kjer je ujel le drobce njenih besed in se na njih odzval kolikor se je lahko, potem pa ga je iz zamaknjene situacije rešilo kričanje spodaj in lomljenje posode. vmes je slišal kako je padalo pohištvo in začutil je vsesplošno paniko. namrščeno se je obrnil proti dnu stopnišča in artemis porinil za svoj hrbet, ko je nekaj ljudi zgroženih in prestrašenih priskakljalo iz drugih dvoran in bežalo za življenje. med njimi je opazil tudi eulalilo in četudi bi jo hotel pustiti nemilosti dogajanja spodaj, tega ni mogel storiti. » gospa eulalila, « je zaklical za njo s svojim globokim glasom, da je lahko pridobil njeno pozornost, » stopiti raje kar sem gor, bolj boste varni ob meni, kakor pa ob prestrašeni množici. « potegnil je za njeno drobno ročico, ko je bila oddaljena zgolj nekaj stopnic od njega in njegove zaročenke, ter jo potegnil tako kot artemis za svoj hrbet in obe resno pogledal. » ne drznita se junačiti, ko vama to ni potrebno, « jima je naročil in obrnil pogled spet navzdol pripravljen da bi se skupaj napotili ven, a so mu pot prekrižali vojaki. » prekleto, « se je drznil reči pred ženskimi ušesi in nekako obžaloval svojo praznično opravo. » krvavo. « dekleti sta to lahko razumeli po svoje, a njemu je pomenilo petnajst žrtev več v njegovem življenju. stopal je nazaj in za seboj potiskal tudi dekleta, ter upal na kakšno koli znamenje primernega orožja.