odi et amo je slovenski rapidfire rpg forum brez word counta in brez cenzure. dogajanje je postavljeno v renesančno italijo in se centrira na šestih velikih družinah. trenutno na forum sprejemamo samo canon like. za morebitno pomoč in vprašanja se obrnite na administratorko rose.
januar 1520, 10 - 17°C
dobrodošli na odi et amo! piše se leto 1520. mestne države so razdrobljene med seboj, še vedno pod idejnim vodstvom svetega rimskega prestola in papeža leona X. sklepajo in razdirajo se politične naveze, več stoletne zamere obljubljajo nove vojne in v vsem tem kaosu vztrajno cveti italijanska renesansa. življenje še nikoli ni bilo tako sočno.
none as of yet
osnovna ideja foruma odi et amo je nastala v sodelovanju z almo in klavdijo. forumska grafika, skin, zasnova, pravila in canon lista so delo rose. posebna zahvala gre reckless iz ptb, brez katere bi kode tega foruma zares zgledale porazno. tisočkrat hvala!
reputation : 15 hometown : milano character age : 24
Naslov sporočila: fonte, gasparo leonardo 7/6/2013, 20:07
gasparo leonardo fonte
26 / VENICE, ITALY / FRANCOIS ARNAUD
alma!/ 17 / not yet
močan tresk ogromnih vrat se je slišal v ozadju, ko je kralj fonte zapustil osrednji prostor palače in se s svojo slugo napotil proti sobani. jeza je streljala iz njegovih oči, ko je še zadnjič ošinil starejšega sina in nato še mlajšega. vnovič je med njima stopila težka odločnost po dokazovanju kdo je boljši, kdo je sposobnejši, kdo je v vsakem pogledu veličastnejši, ter je na račun tega trpel ugled benetk. kralj fonte ni bil zainteresiran za podobne igre in se je veliko raje umaknil stran od vsega skupaj, ter že razmišljal o naslednjem koraku, ki bo dva brata držal narazen in pri tem ne bo trpela pridobljena moč, ki so jo benetke v svojem kratkem času zgradile. ni bilo te vojske, ki si ne bi pred bojem pošteno in upravičeno bala moči beneške vojske, kateri je poveljeval prav starejši sin gaspar, ki se je prav rad postavljal v prve bojne čete in krvoločno vihtel svoj meč, ter se hladnokrvno odrešil vsakega sovražnika, ki si bi drznil dotakniti pravljičnega mesta , njegovega očeta in njemu ljube najbližje. prav to se je videla ogromna razlika, ki si jo je delil z bratom, ki je bil veliko bolj premišljen, veliko manj sposoben, ter veliko bolj zainteresiran za poležavanje in manj za bojevanje, če to seveda ni bilo izzvano kje na ulici in se je rad s svojim vihtenjem orožja osmešil pred siromašno množico.
gasparo se je obrnil na petah in stopil mimo svoje mame in radovednega pogleda mlajših sester , pri temu pa ni niti enkrat pogleda obrnil nazaj k bratu, ter se je napotil naravnost proti svojim prostorom, utrujen in jezen od boja, ki ga je večno moral biti z bratom. tisoč bitk, tisoč osvojenih mest in uničenih vojsk je bilo veliko manj utrujajočih kot ena sama z bratom. vedel je da vsega skupaj ne bo kmalu konec. oče je lahko storil kar je bilo v njegovi moči, a starost se mu je poznala, ter ni bil več pri moči da bi ju lahko držal po strani in preprečil, da se ne bi kaj kmalu med seboj ubila ali pa bi nastradal vsaj eden izmed njiju in ta eden je lahko bil v veliko večjem razmerju moči bil zgolj mlajši brat. gasparo ga je imel iz srca rad, a vedel je da so odnosi med njima precej na slabem glasu, ter lahko škodijo zgolj samo družini fonte, njenemu ugledu in moči benetk, ki ne bodo imele dovolj zbranega vojaka, ki bi jo lahko branil s pametjo in močjo.
» sedi, sin, « se je slišalo iz trudnih ust kralja fonta, ko je naslednji dan poklical sina k sebi in so njegove gube na obrazu dodatne kazale na njegovo starost, ki bo edina imela dovolj moči da ga bo pod seboj pokopala, slej ali prej, če sina ne bosta kmalu mu prenehala povzročati preglavic. » jutri odideš v neapelj, « je še vsemu skupaj dodal in zamahnil s svojo roko in si popravil ogromne prstane na rokah, s katerimi je dokazoval svojo moč na svojem območju. » dobro. smem vprašati čemu ? « gasparju niti malo ni bilo všeč nenadno potovanje v deželo neapelj, a bil je pripravljen sprejeti vsako voljo očeta. » dober vojak si sin. včasih pa boj ni edini način, da si zagotoviš premoč v svetu. neapelj bi bilo lahko premagati, a bilo bi škoda dodatne glave vojske. njegova hči je godna za poroko in ti dragi moj sin prav tako. čas je da si ustvariš temelj za svojo vladavino na bolj pameten način, kakor pa je boj z lastnim bratom, ki ga boš še potreboval v življenju na svoji strani, « so se glasile besede, ki so gasparju povedale dovolj. mora oditi po gonzagovo hčer in jo oženiti. » čas je za ta korak. dovolj časa sem ti pustil vmes, da so vsi pozabili na tvojo prejšnjo ženo, ki je tako nesrečno umrla pri porodu skupaj s tvojim otrokom, a moraš nadaljevati in skrbeti za potomstvo benetk. « tu se je kralju glas znižal in gaspar je vedel, da je povedal svoje in sam ni mogel ničesar dodati. sklonil se je k očetu in poljubil njegovo roko in sprejel njegovo voljo. » dobro. jutri ob zori odidem, « je samo dodal na vse skupaj in zapustil sobane.
