odi et amo je slovenski rapidfire rpg forum brez word counta in brez cenzure. dogajanje je postavljeno v renesančno italijo in se centrira na šestih velikih družinah. trenutno na forum sprejemamo samo canon like. za morebitno pomoč in vprašanja se obrnite na administratorko rose.




januar 1520, 10 - 17°C


 
KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava


dobrodošli na odi et amo! piše se leto 1520. mestne države so razdrobljene med seboj, še vedno pod idejnim vodstvom svetega rimskega prestola in papeža leona X. sklepajo in razdirajo se politične naveze, več stoletne zamere obljubljajo nove vojne in v vsem tem kaosu vztrajno cveti italijanska renesansa. življenje še nikoli ni bilo tako sočno.















none as of yet





osnovna ideja foruma odi et amo je nastala v sodelovanju z almo in klavdijo. forumska grafika, skin, zasnova, pravila in canon lista so delo rose. posebna zahvala gre reckless iz ptb, brez katere bi kode tega foruma zares zgledale porazno. tisočkrat hvala!




Share | .
 

 the garden of eden [lucrezia marino & ottavio malatesta]

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
lucrezia marino
avatar
reputation : 2

ObjavljaNaslov sporočila: the garden of eden [lucrezia marino & ottavio malatesta]   26/6/2013, 06:45

»najljubši moj artista, postajaš predvidljiv.« besede so z njenega jezika spolzele tik preden so njene roke gladko zdrsnile prek napetih prsi temnolasca, zatopljenega v karkoli že je počel in obrnjenega s hrbtom proti njej. nekako je slutila, da ga bo našla tam, kajti dan je bil vse preveč lep, da ne bi vsaj ure ali dve preživel v enemu od božanskih rimskih vrtov, ali bolje rečeno, paradižev. prevzetna signora, če se ji je sploh lahko tako reklo ob vsem njenem vztrajnem upiranju temu klasičnemu nazivu, je imela že za samoumevno, da bo nemudoma prepoznana v kateremkoli delu italije, pa najsi še tako osovraženem s strani njene družine. zvenko se je zasmejala, s težko pogrešljivim smehom, ki je odlično pristajal njeni osebnosti; ta se ni marala kakorkoli potuhniti in se tudi ni morala – po smrti orsa marina so ona, njeni bratje in sestre očarali in ljudstvo na svojo stran pridobili ravno s svojo prirojeno neposredno vedrostjo, ki je nepremišljeno obljubljala večno razkošje in zabavo, pa čeprav je najbrž marsikdo vedel, da to ni realna možnost, sploh ne v tamkajšnjih razmerah in ne z zamudnim rivalstvom s castaniji. »bojim se, da me boš začel dolgočasiti... ne znam si predstavljati, kakšna tragedija bi bila to.« nadaljevala je ob njegovem ušesu in se, še vedno za njim, bližala desnemu kotičku njegovih ustnic, a tod pustila le dolg izdihljaj – nato se je sunkovito vzravnala, se izmuznila mimo njega, se nekaj korakov zatem zopet obrnila ter z zamahom roke odrinila komaj kaj koristno tančico iz čipk, odkrivajoč igriv nasmešek, ki je izpodbijal vsakršno sled resničnosti njenih besed. morda bi bilo bolj varno, če bi naokrog hodila bolj zakrita. zagotovo bi to bilo bolj, kako se reče, primerno, a kaj ko se je požvižgala na šušljanje povsod okoli nje in prav gotovo je uživala v vsej pozornosti ter smešnih govoricah, ki so znale biti absurdne celo za žensko kot je bila ona. občasno se je potikala izven milana, ravno iz tovrstnih razlogov – da je lahko sprožala vsesplošen nered - in preprosto ni mogla zaiti v rim brez da bi se spomnila na enega svojih najljubših umetnikov, ki se ji je zdel kot nekakšen slasten zalogaj vseh še česa vrednih sladkih grehov življenja; vulgarna umetnost, vulgarna domišljija, vulgaren seks, on pa tako strasten in šarmanten, spreten z besedami in tako prekleto privlačen s svojim romantičnim pristopom. bil je odlično razvedrilo, ona pa je živela od pozornosti očarljivih moških.
tagged the charming artista, ottavio <3
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
leonello de medici
avatar
reputation : 46
hometown : rome
character age : 30

ObjavljaNaslov sporočila: Re: the garden of eden [lucrezia marino & ottavio malatesta]   27/6/2013, 02:08

tag, lucrezia marino pinky

Sedel je na eni izmed preprostih klopi pod senco razkošnega drevesa in vsake toliko mu je pogled šinil na drugo stran, k prevzetni gospe, ki jo je v mislih imenoval signora superbia, saj njenega imena kakopak ni poznal. Bila je ena izmed visoko rojenih rimskih dam, ne ravno muza, vsekakor pa material zanjo. Če bi spal z njo, bi bila lahko njegova muza. Tako je za prepletenim životcem, v katerega so bili zvezeni biseri, lahko videl le obris njenih prsi in lahko si je samo predstavljal, kaj se je skrivalo pod zajetno obleko sinje modre barve. Svojo roko je ovijala okrog nadlahti moškega, ki je bil gotovo njen oče ali stric, veliko starejši od te mlade lepotice. Ali pa morda ljubimec, da, v njegovi domišljiji bi bil lahko njen ljubimec in njen patron, in ona si je, prav tako po njegovi predstavi, želela postati princesa in se poročiti, morda kam v anglijo ali francijo in zaživeti na veliki nogi. S še več premoženja, kot ga je tako ali tako morala imeti pod palcem; njena glava se je vzdigovala visoko, njeni prepleteni lasje so ji dajali prestižen lesk. Vsak dan je bila tukaj, vsak dan se je ob isti uri sprehajala skozi ta urejen delček mesta, skozi raj na svetu, vsakič v drugi družbi. Nedvomno večkrat v družbi svojih snubcev, včasih s spletičnami, nikoli sama. Vedno ga je opazila, to je vedel, in pogumno ji je vrnil pogled, ko so se njene oči srečale z njegovimi. Ni ji bilo mar zanjo, bil je umetnik, povprečen nihče. On pa je imel med svojimi skicami oddelek signore superbie, a nobena skica ji prav zares ni naredila pravice. Bila je sicer lepa, ne klasično lepa, a nedvomno preveč zanimiva, da bi to njegove skice tudi odražale. Zatopljeno ji je senčil obraz, ko je na prsih začutil tuj prijem in oglje je spolzelo preko papirja ob nenadnem dotiku, da je bila skica skoraj nemudoma uničena. »gospa lucrezia.« še preden se je obrnil, da je lahko opazil njen čudoviti obraz, jo je po glasu prepoznal. Že nekaj tednov je ni videl in pojma ni imel, da se znova nahaja v njegovem mestu. »če bi vedel, da boste tukaj..« ni vedel, kaj bi storil, nekaj že, verjetno bi se potrudil biti manj predvidljiv. Njen obraz je zdrsel ob njegovem, da je na licih lahko začutil njen dih, a prav kruto se je poigrala z njim – z njim, z ubogim artistom – ko se je, povsem pričakovano, a vseeno prav zlobno, znova odtegnila od njega. Gospa lucrezia je imela obraz angela in telo hudiča, kajti bila je bolj greha vredna kot kdorkoli, ki ga je spoznal; in ottavio je še kako rad spoznaval nove ženske. Vsakič znova; in vendar je bila gospa lucrezia bolj popolna od ostalih. »upam, da ne,« se je nasmejal in papir v rokah preložil, ker je bil absolutno neuporaben. »kako, da ste v rimu? Kako dolgo ostanete?« se je od njega upajoče usulo, ko se je postavila predenj v vsej svoji lepoti. Signora lucrezia je bila veliko boljša od superbie. Raje bi risal njo. Golo. Povsem golo.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
lucrezia marino
avatar
reputation : 2

ObjavljaNaslov sporočila: Re: the garden of eden [lucrezia marino & ottavio malatesta]   27/6/2013, 23:10

že sam njegov glas, v katerem je čutila sled naklonjenosti, ji je laskal. nek sprijen čar je bil v njenem oboževanju direktnih, surovih moških, a na romantičnem umetniku je bilo nekaj, kar jo je kljub njegovi poetični vljudnosti neizmerno privlačilo. bil je slikar, da, toda že s svojim načinom govora je v njej vzbudil strast, ki je ni znala pojasniti, je pa bila povod za njeno pogosto zadrževanje v njegovi neposredni bližini. vendar pojasnjevati svojeh nagnjenj in instinktov niti ni želela; omejiti nekaj tako fascinatnega z besedami, z razlagami, bi bilo kruto, celo za njo. njeno oko je ujelo kos papirja med moškimi dlanmi in brez opozorila se je ponovno znašla tik pred umetnikom, mu tokrat izmaknila še neodkrito skico in zopet živahno odskočila. pogled ji je prebodla zaigrana bolečina, ko je ta preletel skico in je lucrezia spoznala, da ga je najbrž zmotila med pozornim senčenjem in orisovanjem ljubkega bitja, ki pa ni bilo ona. »vse sladke besede, način, kako si me gledal med najinimi urami... kakšna bolečina me prevzema ob misli, da sem le ena od tvojih lutk, predragi ottavio,« je naznanila s tresočim glasom in globokim izdihljajem, nato je njena dlan našla njeno čelo, list papirja pa je bil dramatično odvržen na tla. bila je velika pristašica gledališča in vsekakor se ni mogla upreti, da ne bi svojih darov kdaj preizkusila tudi izven kulis. »kako dolgo ostanem?« je skorajda kriknila. »oh, pri priči grem. ne prenesem pogleda nate, ko pa vem, da zate nisem nič posebnega.« še trenutek je postala z navidez pretreseno grimaso nato pa planila v krčevit smeh, celo toliko, da se je morala prijeti za trebuh in se sesesti v mehko travo pred klopjo. rada si je lastila stvari in ljudi, to je res, vendar pa sama ni marala biti last, še zdaleč ne in posledično je razumela potrebo po svobodi in umetnike na sploh. počutila bi se grozno, če bi dejansko zahtevala dragoceno vlogo njegove ene in edine muze, za njegovo dušo bi to bil kot poskus umora, bila je prepričana. izognila se je vprašanju o njenem obisku, kajti njunega snidenja ni želela kvariti s tako smešnim vsiljivcem, kot je bil čas. raje kot po času se je ravnala po svojemu vrednotenju dogajanja; bila je pripravljena pozabiti na vrnitev še za kakšen dan, če bi le našla primerno razvedrilo. in zdelo se ji je, da ga, kot vselej, je. še zmeraj na tleh je pomignila proti odloženemu listu, se ottaviu približala, komolce naslonila na njegova kolena in glavo radovedno nagnila vstran. »saj nisi jezen, da sem ti uničila skico, mar ne?« njena dlan je našla linijo njegove čeljusti in čutno pričela drseti po njej. »želela sem te le presenetiti, sploh pa ti lahko pomagam ustvariti še tisoč novih,« je ljubeznivo ponudila, čeprav je vedela, da je ponudba samoumevna ter da ni bilo nikakršnega razloga, da bi se jezil nanjo. tudi če bi se, bi to znala obrniti v svoj prid in se primerno odkupiti.  
tagged the charming artista, ottavio <3
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content

ObjavljaNaslov sporočila: Re: the garden of eden [lucrezia marino & ottavio malatesta]   

Nazaj na vrh Go down
 

the garden of eden [lucrezia marino & ottavio malatesta]

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
odi et amo :: odi et amo's archives :: archives :: roleplay conversations-