sem v frazi, ko življenje kar stoji. ko se preprosto ne morem pripraviti, da bi naredil korak naprej, korak nazaj pa se zdi nesmiseln. veste, težava je, da se je nabralo strašansko veliko stvari v mojem življenju in sedaj preprosto ne vem kako vse obniti tako, da bo kot je bilo še pred nekaj leti. oče bi rekel, da pretiravam. no, ne moj pravi oče. moj pravi oče, me je prodal za nekaj zlatnikov s katerimi je sebi in mami kupil bog ve kaj. giuseppe, moški ki me je vzel pri enajstih letih po svoje odkrilje, je bil zame pravi in edini starš. nikoli nisem bil žalosten, ker sta me starša kar tako prodala. pri guiseppeju se mi je godilo veliko bolje. imel sem streho nad glavo, hrane mi niti najmanj ni primanjkovalo, poleg tega pa sem dobil brata in tri čudovite sestre. njih sem spoštoval še bolj kot guiseppeja. sploh brat je bil in zame še vedno je velik vzornik, in upam, da bom mu nekoč dorasel - kljub temu, da si njegove pomoči ob tem ne morem obetati. nikoli nisva imela nasploh nobenih odnosov, zanj sem bil najbrž le pamž, ki mu je tu in tam ukratel guiseppejovo pozornost. tudi starejši sestri sta bili večinoma časa vzvišeni do mene. najmlajša izmed sester, ki pa je bila v bistvu stara enako kot jaz, ter bila guiseppejova najljubša, pa je bila seveda zgodba zase. preprosto in navihano dekle kakršna je, mi je že kot enajstletniku zlezla pod kožo. bila je edina s katero sem se lahko igral, ji kasneje zaupal in se tako ne tako dolgo nazaj povsem zaljubil v njo. kako pa se naj ne bi, ko pa je zraslo v najlepše in najprijaznejše dekle pod soncem? toda od fanta, kot sem jaz - nerodnega, da je kaj - dekle kot je ona, nima kaj koristi. sploh ne zdaj, ko se je prijateljstvo povsem omehčalo, saj ji na dušo piha vsa italija. ob tem pa meni ne preostane drugega, kot da se tu in tam zapletem s kakšno mično, ter jo s šarmom in humorjem spravim v posteljo, potem pa preživim ure ko se smilim sam sebi, češ 'kaj je meni tega treba', 'saj ne želim nobene od njih zares,' in podobne fore. tako se skozi dneve prebijam brez da bi zares kaj delal, brez pravih prijateljev ali uslišane ljubezni. tu in tam se zapletem v pogovor s sobarico, ki baje zna napovedovati prihodnost iz kart. ta mi pravi, da se bo kmalu vse spremenilo. ha. pa se bo res?