piše se leto 1520. svet je na poti odkritij, na prelomu iz teme v svetlobo. v angliji vlada tudorski kralj henri VIII, španski konkvistadorji zavzemajo dežele na drugem koncu morja. svobodni misleci, nevarni za sveto katoliško cerkev, se pojavljajo na obzorju, med njimi heretik martin luther, ki s svojim lažnim pričanjem močno maje temelje sveta. in v osrčju vsega tega burnega dogajanja italija, ki se razcveta v utripu renesančnega duha in humanističnih prepričanj. dom slikarjev in arhitektov, pesnikov in umetnikov - in velikih vladarjev, ki prestavljajo mejnike življenja, kot ga poznamo.
______________________________________________________________________
osrčje renesančne italije predstavlja rim z vatikanom in papežem, ki je najvišja avtoriteta, kar jih svet pozna; božji poslanik na zemlji. papež leon X ni nič kaj drugačen od večine svojih predhodnikov; simonija, javni razvzrat, prekupčevanje s cerkvenimi službami - vse to ni v tem času nič nenavadnega. čeprav se o dobrem božjem poslaniku iz rodu medičijevcev šušlja, da je homoseksualec, saj da menda k sebi vse prepogosto vodi mlade dečke, je neuradna resnica ta, da je na pomembna mesta večnega mesta postavil svoje otroke, ki jih je sprva zelo spretno predstavljal kot nečake in nečakinje. ko je svoje mesto na papeškem prestolu utrdil, jih je javno priznal za svoje in čeprav je to povzročilo škandal, so ljudje prej ali slej njegovo potomstvo sprejeli precej racionalno. medičijevski papež ima za svojo kraljestvo na zemlji še velike načrte; s porokami svojih otrok s potomci velikih vladarjev italije si ima namen podvreči celoten polotok in mu zavladati kot papež in kralj obenem.
ker se je na papeški prestol vzpel nekdo iz njihovih vrst, je kakopak jasno, da tudi firence živijo v blagostanju, še vedno pod vlado najznamenitejše bankirske družine de medici. blišč, v katerem se kopa slavna družina, velike povorke, zabave in podobno, so prirejene predvsem zato, da bi odvrnili pozornost ljudstva od očitne pomanjkljivosti: očeta paola de medicija, ki na družino - starejši kot je - meče vedno slabšo luč. otroci se skušajo obdržati na nogah, predvsem zato, ker se dobro zavedajo, da njihova vladavina ni večno zagotovljena in da bi jih lahko kdo, ki ima veliko vizijo, v trenutku sklatil iz bogatega prestola. hudo jim bo tudi, ker so generacija precej poštenih otrok - če ne bi šlo za papeško protekcijo, bi bili najbrž že davno na dnu.
milanu vladata dve družini, ki bivata v precejšnjem sožitju - ali vsaj obojestranski ignoranci, v najhujšem primeru. milanski da vigi so poznani kot veliki bojevniki, pred katerimi tujim vojskam trepetajo kolena, in so predvsem poznani po svoji okrutnosti in hladni izolaciji od celostne italije; so tudi edina trenutna rimska družina, ki je javno napovedala svojo nepokorščino svetemu rimskemu prestolu. sicer pa imajo sovražnike na vseh straneh - tudi francozom so že ničkolikokrat napovedali vojno. druga družina, milanske sforze, pripadajo stari in ugledni rodbini, ki prav tako z da vigi deli nekakšen uporniški duh - proti vsem in proti vsakomur. odkar so izgubili družinskega očeta, so prepuščeni samim sebi in šepeta se, da manjka le še malo, preden se rodbina zmešanih sforz končno izbriše iz obličja zemlje.
beneška družina je trenutno precej slabo situirana; odkar je umrl giuseppe donato, se je proti njim obrnilo precej mestnih državic, saj je starec zapustil precej nerazčiščenih poslov in si izposodil ogromno denarnih posojil, ki nikdar niso našle svoje poti nazaj. svoje otroke je pobiral na cesti in znal si je sicer pridobiti popularnost, sploh med tistimi, ki so verjeli, da lahko kaj takega počne samo izrazito plemenit mož - drugim pa je bilo precej jasno, da potrebuje zaledje, vojsko otrok, ki se bo bojevala z njegovimi dolgovi, ko bo že davno mrtev. za donate je ta čas napočil zdaj; vojska neuradnih pankrtov ima pred seboj trnjevo pot, v kateri se bo borila za svoj obstoj.
malatesta je s svojo vojaško okupacijo gradu v neaplju svoji družini uredil dolgo trajajočo varnost in obstoj na samem vrhu italijanskih družin. neapelj je bil od nekdaj izredno pomemben za vojaške strategije in zdaj, ko ga ima malatesta v rokavu, se zaveda, da bo sposoben izvršiti kar najboljše in najbolj uspešne dogovore, ki mu bodo prinesli samo toliko večje premoženje. s seboj je na dvor - zrave žene, seveda - pripeljal tudi svojo ljubico farnese in njene tri otroke, ki jih jemlje za svoje; a ravno zato, ker z njimi ravna tako očetovsko, se med enimi in drugimi kar tre in vprašanje časa je, kdaj bo kateri izmed njih zamahnil nad drugim.
