piše se leto 1520. svet je na poti odkritij, na prelomu iz teme v svetlobo. v angliji vlada tudorski kralj henrik VIII, španski konkvistadorji zavzemajo dežele na drugem koncu morja. svobodni misleci, nevarni za sveto katoliško cerkev, se pojavljajo na obzorju, med njimi heretik martin luther, ki s svojim lažnim pričanjem močno maje temelje sveta. in v osrčju vsega tega burnega dogajanja italija, ki se razcvetav utripu renesančnega duha in humanističnih prepričanj. dom slikarjev in arhitektov, pesnikov in umetnikov - in velikih vladarjev, ki prestavjajo mejnike življenja, kot ga poznamo.
______________________________________________________________________


the papal states
osrčje renesančne italije predstavlja rim z vatikanom in papežem, ki je najvišja avtoriteta, kar jih svet pozna; božji poslanik na zemlji. papež leon X ni nič kaj drugačen od večine svojih predhodnikov; simonija, javni razvzrat, prekupčevanje s cerkvenimi službami - vse to ni v tem času nič nenavadnega. čeprav se o dobrem božjem poslaniku iz rodu medičijevcev šušlja, da je homoseksualec, saj da menda k sebi vse prepogosto vodi mlade dečke, je neuradna resnica ta, da je na pomembna mesta večnega mesta postavil svoje otroke, ki jih predstavlja kot svoje nečake.

florence
ker se je na papeški prestol vzpel nekdo iz njihovih vrst, je kakopak jasno, da tudi firence živijo v blagostanju, še vedno pod vlado najznamenitejše bankirske družine de medici. blišč, v katerem se kopa slavna družina, pa zelo spretno prikriva njihove šibke točke; med tem, ko prirejajo velikanske zabave in prestižne povorke, na račun tega izgubljajo denar za to, kar bi bilo pomembno - vojaška obramba. ker na tej pomembni točki ni nikogaršnje pozornosti, se zna zgoditi, da se bodo kmalu spremenili v lahek plen za vsakogar, ki bi si mesto želel zavzeti. papeška podpora ali ne - medičijevci so v precejšnjih težavah.

milan
milanska nepokorščina svetemu papežu v rimu se nadaljuje z dvema rodbinama, ki sta se med seboj pripravljeni udariti do smrti za nadvlado nad mestom. na eni strani je rodbina marino, ki je do nedavnega še uživala protekcijo cerkvene stolice, vse dokler ni umrl signor orso marino in za seboj pustil svojih razuzdanih, nepokornih otrok.. in na drugi strani rodbina castani, ki že desetletja slovi kot okrutna družina, ki je svoja srca zapisala hudiču s premnogimi krajami, posilstvi, nečistovanjem, umori in drugimi smrtnimi grehi.

venice
pod poveljstvom beneškega kralja fonte se je tukaj razcvetela vojaška sila; vsa italija trepeče pred njimi in trdi, da so nepremagljivi. starec je benetke utrdil, zdaj pa, pri svojih osemdesetih letih, ko ga zapušča življenjska moč, svoje upe polaga v potomce, najbolj v svoja najstarejša sinova, med katerima se je razvilo tako močno rivalstvo, da bi lahko zdrobilo očetov imperij. prav zato se je stari giuliano fonte odločil, da bo uredil distrakcijo; poroko enega svojih sinov s hčerjo vojvode gonzaga iz neaplja.

naples
po hudem pokolu leta 1517, kjer je umrla vsa kraljeva družina, večina njihovih podanikov in precejšnje število meščanov, je mesto padlo pod tiranijo premožnega plemiča iz mantove z zloveščim imenom gonzaga. nekoč pogumni vodja mnogoštevilne vojske pa zdaj boleha za pljučnico in dnevi so mu več kot očitno šteti. velikoštevilni otroci, ki jih je zaplodil, so torej v njegovih zadnjih dihih kot predmeti velike vrednosti prodajani v zakon po italiji, da bi gonzaga s političnimi zavezništvi utrdil prihodnost svojim ljubljenim pankrtom.