beach cave [cornelia fonte, constansie fonte]

this post is for gorgeous sister constansie i've got no idea how many words is in this post and my beginnings suck, most of the time.

premikala se je med skupinico ljudi, ki se je že zbrala okoli nje, ter ji delala družbo, dokler je čakala na osebo, ki je bila ena izmed najpomembnejših v njenem življenju. in prav danes, na izjemno topel dan, sta se odločili, da se kljub constansijini nosečnosti nekoliko sprehodita po njunem rodnem mestu ter se skupaj odpravita ob obalo, kjer bi se lahko nekoliko umaknili od radovednih oči opazovalcev. minilo je že kar nekaj časa od njunega lastnega pohoda, pa tudi cornelii se je zdelo, da bi sestrini nosečnosti pomagalo, če bi končno smuknila ven iz palače, ter se nekoliko sprostila na svežem zraku, seveda vse skupaj dodobra zavarovana. res je bilo, da se je na začetku nekoliko izgovarjala na to, da je izjeno vroče in da tako ali tako imajo vrt, a cornelia je vstrajala, in njena starejša sestra ni imela nič kaj drugega kot to, da se je vdala in potem... no potem sta se le še dogovorili za čas in kraj, in sedaj je bila, veliko prezgodnja, a svoje sestre ni imela namena pustiti čakati, in je tako raje čakala ona.

in potem jo je zagledala. skrbno obkrožena z večimi dekleti, ki so ji več kot rade služile, je še zmeraj na trenutke izgledala izjemno slabotno. cornelia je tako, še enkrat namenila objem eni izmed starejših gospa v skupinici ljudi, kjer se je trenutno nahajala, nato pa pohitela proti stansie, ter se ji, ko jo je končno opazila, na široko nasmehnila, ter jo z levo roko tesno prijela pod njeno desnico, ter ji tako nekako pokazala, da če ji bo kakorkoli slabo, se lahko nasloni nanjo - zmeraj je bila tukaj, ob njej, zmeraj ji je želela pomagati, pa čeprav je bila na trenutke razočarana, ker jo je tako presenetila s svojo poroko, po tem, ko sta več let sanjali o dvojni poroki s princema na belih konjih. a sedaj ji ni imela namena oteževati nosečnosti še z njenim dokaj otroškim razmišljanjem. “stansie, veliko več bi morala na zrak,” je ljubeznivo začivkala v njeno uho, ter ji namenila enega največjih nasmehov kar jih je premogla, medtem ko sta se vstrajno približevali obali, in cornelia je točno vedela, kje je bila tista jama, v katero je zašel le malokdo in se tako lahko skupaj z njeno sestro in ostalo sužničadjo le nekoliko sprostijo. “žariš od veselja drugače, veš,” je pripomnila in ji zagotovila, da kljub njeni nosečnosti, ki je za sedaj še zmeraj bila znana le ožji družini, še zmeraj izgleda izjemno. vedela je namreč, koliko ženski pomeni njena lepota in stansie je bila prav tako, ženska. “te je prišel obiskati kaj večkrat, ali bom morala jaz do njega in mu na glavo vreči kakšen lonec, da se bo nekoliko spametoval?” je naposled začela temo o njenem možu. resnično, bala se je poroke, kajti bala se je, da bo njen zakon podoben takšnemu, kot ga ima njena sestra. in to bi jo popolnoma strlo, popolnoma zmedlo in izgubila bi tisto, kar je najbolj cenila - samo sebe. na peščena tla so v senco, ki jo je ponujala bližnja jama njune najbližje spletične uspele razpreti široko belo rjuho, da sta lahko sedli. in takrat se je cornelia lahko osredotočila na sestrine velike oči, v pričakovanju odgovorov na malo morje vprašanj, ki jih je zastavila v nekaj minutah.

for cornelia fonte, little sister ♥

zbudila jo je njena glavna spletična z izgovorom, da se je v roku dveh ur najavila njena mlajša sestrica, cornelia. v tem primeru je constansie prav brez problemov vstala, pustila, da jo je spletična popeljala k kadi, kjer se je okopala, nato pa proti še enem prostoru v njenih sobanah - manjša jedilnica z prisrčnimi svetlo oranžnimi stenami in fresko na stropu, ki je prikazovala prizor iz grške mitologije, in sicer medeo, eno od čarovnic, kako je uspavala zmaja, je večini vzbujala strah. grška mitologija je bila ena izmed stvari, ki so stansie vedno osupnile, in bil je to prizor iz zgodbe o jasonu in medei, ta pa je bila ena izmed njenih najljubših. da, bil je nek način nasprotovanja cerkvi, toda na srečo je cerkev fresko podprla brez težav - bili so prepričani, da je constansie le otrok, ki ima rad pravljice, in v tem niso videli nobenih težav. constansie se je v tistem trenutku posmehnila cerkvi - ona, otrok?

po tem, ko je pozajtrkovala, je v spremstvu druge spletične odšla v oblačilnico ter izbrala eno od oblek, okrašenih z majhnimi, srebrnimi dragulji, ki se je ovijala okrog njenega telesa vsaj stokrat in ustvarjala pridih skrivnosti. svoje lase je prekrila z isto tančico, med katero so bili všiti še manjši dragulji. da, obleka je bila izredno draga, toda ne dražja od freske, ki je počivala na stropu jedilnice, in celo za to lepo fresko je njen oče plačal dokaj normalno ceno. zavzdihnila je, ko je stopila korak proti ogledalu. seveda bi bila raje ležala v postelji in pazila, da ni kaj narobe, toda sestre so sestre in to se ne mora spremeniti. ravno zaradi tega je brez, da bi se pogledala v ogledalo, pomignila spletični, da ji pomaga proti dvorišču, kjer sta bili s cornelio zmenjeni. med potjo so jo obkrožile še druge spletične, predvsem zato, ker so le tako lahko pošteno prekrile ta slaboten videz.

ko so prispeli ven, je constansie z pogledom prečesala ogromno dvorišče palače in kaj kmalu zagledala mlajšo sestro, ki je stopala proti njej. široko se je nasmehnila ter prikimala spletičnam, da se lahko razpršijo; cornelia je imela s seboj dve stražarja, ki jima bodo zagotovo vsak trenutek za petami. "dobro jutro," je stansie pozdravila sestro, ko se je le - ta trdno oprijela njene roke. cornelia je vedela za njeno nosečnost in za njeno šibkosti, in proti tem ni imela nič; še vedno je rada preživljala čim več časa z njo, toda zdaj teme pogovorov niso bile več o tem, kaj je narobe na njenem možu in kako lepe so nove freske, ki jih je dal oče naslikati v corneliine sobane, toda kakšen bo otrok. nasmehnila se je, ko sta se odpravili proti obali. "ni moči, saj veš - brcavček postaja vse večji," ljubko se je nasmehnila, vesela nad dejstvom, da ga bo kmalu povila. "zelo sem vesela," je cornelii sproščeno zatrdila stansie, kajti to je bilo res - bila je izredno presrečna in počutila se je, kot da tega noben ne mora spremeniti. "saj veš, kako je razstresen ves čas. prepričana sem, da je navdušen nad otrokom, toda..." ni vedela več, kaj reči. ni vedela, kako nadaljevati. seveda ni bil raztresen. bil je moški, in bil je navdušen nad potomstvom, kot vsak moški. le da tega ni kazal. edino, kar je kazal, je bilo globoko sovraštvo do constansie in poželjenje. to pa je bilo vse.

» constansie fonte, cornelia fonte & ottavio malatesta
» event: lucia gonzaga, constansie fonte & sappho marino
» stairs [gasparo fonte, cornelia fonte]
» piazetta [lorenzo castani & cornelia fonte]
» garden [lorenzo castani, constansie fonte]

beach cave [cornelia fonte, constansie fonte]

beach cave [cornelia fonte, constansie fonte]

Similar topics

Similar topics