odi et amo je slovenski rapidfire rpg forum brez word counta in brez cenzure. dogajanje je postavljeno v renesančno italijo in se centrira na šestih velikih družinah. trenutno na forum sprejemamo samo canon like. za morebitno pomoč in vprašanja se obrnite na administratorko rose.
januar 1520, 10 - 17°C
dobrodošli na odi et amo! piše se leto 1520. mestne države so razdrobljene med seboj, še vedno pod idejnim vodstvom svetega rimskega prestola in papeža leona X. sklepajo in razdirajo se politične naveze, več stoletne zamere obljubljajo nove vojne in v vsem tem kaosu vztrajno cveti italijanska renesansa. življenje še nikoli ni bilo tako sočno.
none as of yet
osnovna ideja foruma odi et amo je nastala v sodelovanju z almo in klavdijo. forumska grafika, skin, zasnova, pravila in canon lista so delo rose. posebna zahvala gre reckless iz ptb, brez katere bi kode tega foruma zares zgledale porazno. tisočkrat hvala!
Naslov sporočila: mengoni, clarice giuliana 9/6/2013, 22:20
clarice giuliana mengoni
26 / rome / laura haddock
maša / 17 / -
izmuznila se je izpod bele rjuhe in obsedela nekje na robu, z dlanmi uprtimi v odejo. s konicami prstov, kateri so se skorajda dotikali tal, je zaokrožila prek hladnih in temnih senc, ki so padale pod šibko svetlobo sveče v kotu. ustnice so se zvile v majhen nasmešek, ko je s pogledom ošinila postavo poleg. tako miren, popolnoma nič podoben tistemu strastnemu in divjemu ljubimcu ob katerem je zaspala. s prav posebnim zadovoljstvom je pustila dlanem, da zaplešejo prek njegovega golega hrbta, da se ga še zadnjič dotaknejo. tako krhek in nemočen pod njenimi prsti. lahko bi ostala, legla nazaj pod rjuho in ponovno zlorabila njegove mehke ustnice, a tega si ni smela privoščiti. tega ni hotela. morala je oditi še preden bi jo premamilo, da ostane. da ga popolnoma uniči. vedela je, da je bila posebna, da se mu bo za vedno vtisnila v spomin. on pa je bil zanjo le še ena stopnička do cilja. nujno potrebna zadeva, da je dokazala tudi sebi svoj prav. svojo moč.
vsak dan znova je preklinjala svet okoli sebe. tako neumen in prazen, zlagan in ničvreden. ni bila namenjena temu svetu in ta svet ni bil namenjen njej. tako kot ni bil namenjen nobenemu, ki si je upal razmišljati. vse je bilo zatirano, vse v kar je verjela je bilo označeno za napačno. za greh. ampak ona je še naprej verjela v nekaj več, a hkrati je vero tudi izgubila. vero v boga. v nekaj tako neumnega in neresničnega. v cerkev. v nekaj tako izprijenega in pokvarjenega. saj tudi sama ni bila prav nobena svetnica, a se vsaj ni izdajala, da je to bila. upala si je priznati, da je navadna kurba. da uživa v seksu. v branju. v znanosti. v vsem tistem, kar naj bi bilo za žensko popolnoma nesmiselno. kar naj bi bilo po božjih besedah prepovedano. težko je reči, če je dejansko nehala verovati v boga ali samo v njegovo dobroto, katere sama nikoli ni imela čast izkusiti. že od malega je bil njen glas vedno utišan z vedno istim stavkom, da naj bo pač tiho, ker je ženska. a sama ni bila niti slučajno pripravljena utihniti. imela je glas in pogum, da napiše pod zgodbo svoje ime, pa čeprav je to pomenilo, da bo vedno znova na njena vrata trkala oblast, kateri niso po volji njene erotične zgodbice. oblasti ni bil všeč realen svet, namenoma je spravljala slepe ljudi na rob prepada, se z njimi igrala dokler niso umrli. nikomur niso namenili nasmeha, kančka veselja in užitka, živeli so od žalost ljudstva. prazno in ničvredno, vse je bilo naravnost absurdno. ni se bila pripravljena sprijazniti s takšnim življenjem, ni bila pripravljena večno živeti v senci, samo zato, ker je ženska. ravno v tem se je skrival odgovor na vse, ravno zato je imela tolikšno moč. že samo s pogledom je uspela zdrobiti moškega, ki je padel na kolena samo za poljub. ni bila nemočna in neumna, takšna kot so ji govorili celo življenje; prej ravno nasprotno. prebila se je mimo zatiranja in z največjim zadovoljstvom razkazovala in delala vse tisto, kar je bil greh. hudičev greh. želela si je več, hotela je oditi med zvezde na nebu, ki so jo vsako noč uspavale in jih raziskati, hotela je zrušiti prav vsako zgodbico, katero je postavila cerkev. želela si je resnice, česar svet okoli nje ni poznal. krvave in krute resnice, katera je navdajala z življenjem in upanjem. želela si je umazane in divje strasti, čudovito ekstazo, užitek. nekaj tako preprostega in čudovitega. a zdelo se je, da bo svet sam sebe spoznal šele, ko mu bo to nekdo povedal. ko bo zapeljiva rjavolaska sredi trga odprla svoje čutne ustnice in izrekla tisti stavek, ki bo spravil njo na grmado, a svet na pravo pot. »bog ne obstaja. vse okoli vas je laž.«
KAT ♥ PICTURE TO BURN
alma!
reputation : 0
Naslov sporočila: Re: mengoni, clarice giuliana 9/6/2013, 23:12
YOU HAVE BEEN ACCEPTED !
tvoj opis je bil sprejet na forum odi et amo ! preden začneš s pisanjem vpiši svoj face claim v to temo, nato si še poskrbi domovanje tukaj, ter izpolni še zadnji obrazec prav tu in tvoje pisanje se lahko prične ! welcome. :3
