tagged: constansie and sappho
words: 346

Sama ni mogla verjeti dogajanju pred njenimi očmi, ko je njen oče izvedel tvegano čistko vseh Špancev na dvoru. Prvo vprašanje se ji je porajalo - zakaj? Saj je vendar sam zahteval poroko, združitev dveh držav, bolj ali manj. Potem  pa je vse zapravil z enim nepremišljenim dejanjem. Neumno. Njej je seveda bilo jasno, da na zavezništvo s Špaijo lahko kar pozabijo ter se pripravijo na vojno.
zavedala se je, da je njen oče preponosen, da bi se odpravil po pomoč, čeprav bi vojno zagotovo izgubili, zato je zjutraj, še preden se je dvor zbudil, osedlala konja ter se odpravila v Milano. Zakaj? Ker se ji je zdelo primerno, da bi ji bodoči mož ponudil pomoč ter sodelovanje v vojni, ki je bila po njenem mnenju neizogibna. Tako bi si zagotovili precej veliko vojsko in pa možnost za zmago. Čeprav bi bile izgube velike, na obeh straneh. Jezdila je že ves dan in bližala se je Rimu. Mesto je oboževala. Elegantno in, čeprav ni verjela v Boga, na nek način pomirjujoče. Poleg tega, redko kdo jo je tam poznal. Bila je obraz v množici. To je imela rada, saj v pozornosti nikoli ni uživala. Raje je to prepustila svojim sestram in bratu, sama pa se umaknila v svoje sobane ter brala, ali pisala, kar koli. A kot se je približevala Rimu, se je približevala nevihta. Zaskrbljeno se je ozrla navzgor ter ugotovila, da ne bo prišla v Rim pred dežjem. Namrdnila se je, ob enem pa začela iskati primerno zavetišče. V oči pa ji ni padlo zatočišče, pač pa še en jezdec, ki se je izkazal, ko je pobližje pogledala, za Constansie Fonte, ki se je udeležila poroke. Ter se verjetno na smrt bala vsakega iz družine Gonzaga, zaradi nepredvidljivost ter krvoločnosti. In pravijo, da jaz kvarim ugled družine, je sarkastično pomislila. Približala se je Constansie. "Pozdravljena, gospodična Fonte." je pozdravila, kot so jo učili že leta. Po kratkem pogovoru, je predlagala iskanje zatočišča, zaradi nevihte, ki se bo razbesnela vsako sekundo.