odi et amo je slovenski rapidfire rpg forum brez word counta in brez cenzure. dogajanje je postavljeno v renesančno italijo in se centrira na šestih velikih družinah. trenutno na forum sprejemamo samo canon like. za morebitno pomoč in vprašanja se obrnite na administratorko rose.




januar 1520, 10 - 17°C


 
KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava


dobrodošli na odi et amo! piše se leto 1520. mestne države so razdrobljene med seboj, še vedno pod idejnim vodstvom svetega rimskega prestola in papeža leona X. sklepajo in razdirajo se politične naveze, več stoletne zamere obljubljajo nove vojne in v vsem tem kaosu vztrajno cveti italijanska renesansa. življenje še nikoli ni bilo tako sočno.















none as of yet





osnovna ideja foruma odi et amo je nastala v sodelovanju z almo in klavdijo. forumska grafika, skin, zasnova, pravila in canon lista so delo rose. posebna zahvala gre reckless iz ptb, brez katere bi kode tega foruma zares zgledale porazno. tisočkrat hvala!




Share | .
 

 bedroom [catalina rosso, lorenzo castani]

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
catalina rosso
avatar
reputation : 2

ObjavljaNaslov sporočila: bedroom [catalina rosso, lorenzo castani]   7/7/2013, 02:57


tag; lorenzo
note; obljubljeno je tukaj ;3



vedno ji je uspelo prvi odpreti svoje oči in opazovati plemiča, ki je trdno spal poleg nje, ko je omagal od njenih barvitih uslug, ki jih je imela za ponuditi ob dobrem plačilu. ona je opravljala svoje delo, zabavljala, govorila, plesala, ljubila, medtem ko so žene samevale v svojih sobanah in pozdravljale njen glas skozi stene, ki zvokov niti malo niso zadrževale v sebi, ampak so ga pošiljale naprej, da je obarval vsak kotiček palače. s svojo dlanjo je nežno zdrsela preko odkritega trupa najstarejšega sina lorda costanija in vnovič odkrivala vsak delček njegove kože. roka je nato zdrsela še nižje in nižje, ter se za trenutek ustavila na njegovi vzburljivi točki, a se ni dolgo ustavljala tam, kajti je njena dlan našla pot nazaj navzgor in so njene ustnice ob jutru preplesale njegov trup, dokler ni ob njeni sladkosti odprl naposled tudi on svoje oči. » lord, « je dejala v pozdrav in se počasi dvignila v sedeči položaj. pri tem ni pazila, da se je kos svilnate rjuhe spustil z njenega telesa, ter so zgolj samo še njeni dolgi svetli lasje prekrivali njene gole prsi. » dobro jutro gospod, « se je še enkrat oglasil njen mehak in svilnato jutranji glas, ki je poplesal po prostoru njegove razkošne sobane, ki je bila velika za njeno malenkostno celotno hišo v kateri je prebivala s svojim sinom in se s plačilom njenega dela poskušala prebijati iz dneva v dan, ter si vseeno privoščiti kakšen boljši kos oblačila, da se je prikazala pred podobnimi gospodi, kateri zagotovo niso hoteli videti dekleta v raztrganih in umazanih oblačilih. » se opravičujem, ker sem vas budila, ampak mislim da je čas za moj odhod. « no, o tem je praktično odločal on in ne ona. če je hotel še, mu bo to morala pripravljena tudi dati, » razen, če gospod ne želi drugače, seveda. « s pogledom se je zavrtala vanj in s svojim kazalcem vnovič poplesala po njegovi koži. bil je izreden moški, oboževala je vojake, ter vsako njihovo brazgotino na njihovi trdni koži. počutila se je kakor da ceni rane s svojimi poljubi in v njihovo borbeno življenje vnaša nekaj nežnosti in sladkosti, ki jo je lahko pripomogla ženska njene vrste, ter jih pripraviti za naslednji boj. mogoče si tega niso upali priznati in njihovega priznanja sama ni potrebovala. že dejanja so govorila svoje, saj je v drugačnem primeru ne bi iskali.  

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
lorenzo castani
avatar
reputation : 39
hometown : milan
character age : 35

ObjavljaNaslov sporočila: Re: bedroom [catalina rosso, lorenzo castani]   7/7/2013, 04:28

tag, catalina rosso pinky

Napel je telo, ko je začutil zunanjost, ki je hitro posegala v mirno stanje njegovih praznih sanj. Zbujal se je, kakor mnogokrat, z lepotico ob strani, ki je zaenkrat še ni poznal. V njegovo posteljo je prišla prvič in ga zadovoljila bolje, kot bi pričakoval; njeni svetli kodri in njene velike oči je bilo vse, kar je pomnil od pretekle – tudi precej vinjene – noči. In pa njeno ime. Seveda, njeno ime. Catalina. Odprl je oči in se hitro srečal z njenimi; zavihtela se je nanj, kakor da pretekla noč njenega suhcenega telesca ne bi niti najmanj utrudila in s svojimi živahnimi očmi je zrla v njegove, kakor da v njem ne bi videla pošasti, ampak človeka. Nedvomno, plačana je bila zato, da mu ugaja in znala je to s pridom izkoristiti. Postavil se je na komolce, da je dvignil zgornji del trupa, zdaj ji je bil nekoliko bliže; tako dobre kurbe še gotovo ni pripeljal v svoje sobane, a obenem je bil precej prepričan, da se je bo prej ali slej naveličal. Nobena ni znala ukrotiti njegovega duha in povsem prav je bilo tako. Če bi kakšna preveč vplivala nanj.. nedvomno bi jo ubil. sam bi jo, njenega trupla tako ali tako ne bi pogrešali; komu pa je bila važna neka poceni pocestnica? Kdo pa bi si drznil trditi, da ji je življenje vzel lord castani? Nihče. »dobro jutro tudi tebi, lepotica,« je svileno zamrmral, njegov pogled je bil, ne kot običajno, tokrat precej blag. Bilo je še jutro; morda se njegova standardna okrutnost še ni prebudila; ali pa mu je morda laskalo, da je imel v postelji nekoga, ki še ni videl njegovega pravega obraza. Lahko bi jo na smrt prestrašil. Pretepel do krvavega. Zvezal k postelji in natepaval do mraka. O bog, kaj vse bi ji znal narediti, kaj vse je že naredil tistim, ki so bile tukaj pred njo. Ona je bila.. nekoliko drugačna. Nedvomno bo njegova ženička ljubosumna lepe ljubimke, ki se bo prej ali slej primorana splaziti po hodniku domov. Kjerkoli so že pocestnice živele. »tako misliš?« je nevarno privzdignil obrvi in počasi je zmajal z glavo. Ne, šla bo, ko bo on rekel, da bo šla, nič prej, pa tudi dosti kasneje ne. »veliko bolj zadovoljnega bi me naredila, ljubka catalina, če bi še nekoliko ostala,« je zamrmral in se hipoma spravil v sedeč položaj, njegove dlani so se trdno oprijele njenih razgaljenih bokov, njegov trup se je zdaj dotikal njenega; bila je topla in sladka, nežna, njena koža svilena, kakor drage obleke, ki jih je nadela, da bi prikrila svoje nedvomno nizko poreklo. »povej mi, ljubica, koliko si stara?« se je pozanimal, ena od njegovih dlani je v tistem zdrsela po njeni zadnjici in jo krepko zagrabila, ob čemer jo je potisnil še bliže k sebi. V trenutku ga je vzburila, a ni se pritoževal; navsezadnje je bila tako zelo.. lepa. Nedvomno premlada, da bi jo takole polagal. Sladka kot med. prijetna na otip.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
catalina rosso
avatar
reputation : 2

ObjavljaNaslov sporočila: Re: bedroom [catalina rosso, lorenzo castani]   7/7/2013, 06:22


tag; lorenzo
note; ;3



uglajene dame polne same sebe bi sedaj zagotovo rade rekle kako jo je lahko sram. sedela je zaradi plačila v grajski sobani bogatega plemiča, ter se ljubimkala z njim, medtem ko je nekje njegova polnopravna žena samevala. nje pa ni bilo sram; nikakor. ni imela razloga za sram, kajti svoje delo je sprejemala točno takšno kot je, ter je imela mnogo tega, a še vedno svojo svobodo. ni bila žena ujetnica nekega prestolonaslednika, katere glavna naloga bi bila rojevanje sinov, za naslednji rok, da bi priimek ostal v domačih krogih. res da je imela sina, a v nobenem pogledu ne bo imel svojega prestola, nikakor. njegova mama pa se je stekala v visokih krogih, nosila plačo domov, bila ljubljena in zadovoljena, ter pilila svoje znanje in uglajenost. zakaj bi morala imeti razlog za sram ? morala je biti ponosna na to in vedno je dvigovala glavo in se prijetno smehljala svojim tisočerim maskam. sedaj je bila nežna in mila, ter prijazna, kakor mlado dekle v njegovih rokah, a v naslednji sekundi bi se lahko spremenila v ognjeno ptico. » tako mislim. tako je po navadi, « je mehko dejala in obarvala svoja jutranjo brezbarvna lica v igrivo rožnato rdečico. ni je bilo sram, nikakor. zgolj igrala je, zgolj vrtela je igro okoli svojega prsta in se zanj bala njegovega naslednjega koraka. ne bi želela oditi, kajti postelja je bila udobna, svila je bila mehka, ter je prijala njeni koži in on…on je bil neverjeten, da bi večer zagotovo podaljšala v dan, a spet, to ni bila njena odločitev, temveč njegova. » vaša želja je moj ukaz, gospod. tu sem vam na voljo, « je odreagirala in pogled zavrtala naravnost v njegovega in v ritmu mirnosti dvigovala svoj prsni kož, » če želite da ostanem, potem bom tudi ostala in vam izpolnila vsako vašo željo, lord. « saj je vedel kako stvari delujejo, res ji tega ni bilo potrebno risati. samo reči je moral ali je hotel pogovor, da mu zapleše, da ga poljublja ali ponovno spi z njim. začutila je njegove dlani na njenih bokih kako so jo zaobjemale in kako so se kasneje znašle na njeni zadnjici in se je morala ugrizniti v ustnico, ko jo je naslednjem trenutku potegnil bližje k sebi, ter je s svojo grobo dlanjo zdrsel preko njene zadnjice. » petindvajset let, dragi, « mu je ubogljivo odgovorila in svoje majhne in ljubke dlani položila na njegov trup in nežno zdrsela preko njega. » zakaj vas to zanima, gospod castani ? « ob tem vprašanju se je z ustnicami približala njegovemu vratu in ga obsula s svojimi nežnimi poljubi in nato med ustnice ujela njegovo ušesno mečico in jo nežno ugriznila.

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
lorenzo castani
avatar
reputation : 39
hometown : milan
character age : 35

ObjavljaNaslov sporočila: Re: bedroom [catalina rosso, lorenzo castani]   8/7/2013, 03:18

tag, catalina rosso pinky

»a, tako,« se je nasmehnil, ko mu je pojasnila svojo kurtizansko rutino. »no, castaniji damo bolj malo na navade,« jo je nato zavrnil, »kakor si gotovo že slišala.« sloveli so po milanu, vsakdo je vedel, kakšni so, te plačane ljubimke pa so o njih vedele še več, kot bi bilo potrebno; a zmeraj so vedele, kje je njihovo mesto. Kar ga je, vsekakor, veselilo. V tem spektru je dal nekaj na navade; če je vedel, da je zavoljo njih zavarovan, če je vedel, da je zavoljo prastare tradicije on njen nadrejeni v slehernem pogledu. Bila je njegova, kupil jo je, lahko jo je imel, lahko si jo je lastil, z njo je lahko počel, karkoli mu je srce poželelo. Na njeno srečo mu srce ni poželelo ničesar.. nemarnega. »dobro,« je prikimal, ko mu je samo še zagotovila to, kar je tako ali tako že vedel. Da mu je pripadala. Še nekaj časa so jo njegove dlani prižemale v objem, med tem ko jo je grabil za to ljubko, mlado meso, za katerega jo je najbrž grabilo že stotine perverznežev pred njim. Veliko raje je imel nedotaknjene punčare, a ljubka catalina je dajala občutek nekakšne nežne nedolžnosti, ki je bila vsekakor dovolj blizu temu, kar je iskal, če že ravno ni imel namena dekleta povsem iznakaziti. »petindvajset..« je počasi ponovil njene besede. Zdela se mu je mlajša, zdela se mu je kot nebogljeno telesce, njemu obsojeno na milost ali nemilost. Petindvajset. Zanimivo. »deluješ veliko mlajša,« je brezbrižno odvrnil, njene ustnice so se ob tem spustile po liniji njegovega vratu in ga posipale z mehkobo. Kako naravnost smešno je bilo, da je užival v njenih dotikih, četudi je bil vajen grobosti. Četudi je praviloma užival izrecno v okrutnosti. Ah, ljubka catalina, muza med kurtizanami. Dobro priležnico si je našel, v to je bil zatrdno prepričan, in še kdaj jo bo vzel k sebi, ko pa je vendar do potankosti vedela, kako je treba delati s plemičem, kakršen je bil on sam. kakor da bi ga.. skorajda kakor da bi ga vrtela okrog prsta. Ob tej misli mu je za trenutek postalo neprijetno, kajti zavedal se je, da ji tega ni smel dovoliti, a hitro je te misli odrinil s preprostim predpostavkom, da je za kaj takega mnogo preneumna; kar je, navsezadnje, lahko le dobro zanjo. Znova jo je zagrabil in jo obrnil, zdaj je pristala pod njim, njuni glavi na vznožju postelje, gole noge nekje pri vzglavnikih. »s čim me boš torej zadovoljila tokrat, ljubka catalina?« se je namuznjeno pozanimal, preden je svoje ustnice zakopal nekam med njene lase, njegove dlani so se med tem znašle na njenih lepo oblikovanih prsih.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content

ObjavljaNaslov sporočila: Re: bedroom [catalina rosso, lorenzo castani]   

Nazaj na vrh Go down
 

bedroom [catalina rosso, lorenzo castani]

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
odi et amo :: odi et amo's archives :: archives :: roleplay conversations-