odi et amo je slovenski rapidfire rpg forum brez word counta in brez cenzure. dogajanje je postavljeno v renesančno italijo in se centrira na šestih velikih družinah. trenutno na forum sprejemamo samo canon like. za morebitno pomoč in vprašanja se obrnite na administratorko rose.




januar 1520, 10 - 17°C


 
KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava


dobrodošli na odi et amo! piše se leto 1520. mestne države so razdrobljene med seboj, še vedno pod idejnim vodstvom svetega rimskega prestola in papeža leona X. sklepajo in razdirajo se politične naveze, več stoletne zamere obljubljajo nove vojne in v vsem tem kaosu vztrajno cveti italijanska renesansa. življenje še nikoli ni bilo tako sočno.















none as of yet





osnovna ideja foruma odi et amo je nastala v sodelovanju z almo in klavdijo. forumska grafika, skin, zasnova, pravila in canon lista so delo rose. posebna zahvala gre reckless iz ptb, brez katere bi kode tega foruma zares zgledale porazno. tisočkrat hvala!




Share | .
 

 ponte cestio [filippo de medici, cornelia fonte]

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
gianetta sforza
avatar
reputation : 4
hometown : milan
character age : 28

ObjavljaNaslov sporočila: ponte cestio [filippo de medici, cornelia fonte]   8/7/2013, 20:44

tagged is the cutiepie cornelia!

njegovi škornji so v enakomernih intervalih topotali po tlakovani ulici, medtem ko je vsake toliko prikimal mimoidočim ljudem. sonce mu je svetilo v hrbet in ga malenkost preveč grelo, tako da mu je po goli koži pod srajco vsake toliko leno zdrsnila kapljica potu. vendar ni imel nič proti, dan je bil konec koncev res krasen in vsekakor si ga ni nameraval uničiti – s čemerkoli. dvignil je pogled in se zazrl v prelestno modro nebo, izgubljen v nepovezanih mislih in slikah, ki so se zmedeno pojavljale in izginjale. nehote je preslišal pozdrav, ki mu ga je namenila ženska s košaro sadja v roki in spregledal njen razočaran pogled, ko ji ni odgovoril. to se je dogajalo pogosto – morda celo prepogosto – ko je bil posebno dobre volje. v takšnem stanju se ni zavedal sveta okoli sebe, sposoben se je bil popolnoma posvetiti eni sami stvari ali mnogim različnim. tedaj ga je nekaj zmotilo – morda neobičajen zvok ali pa bežno znana postava v daljavi – in ga grobo iztrgalo iz objema lastnih misli. rahlo se je zdrznil ter z namrščenim obrazom prečesal svojo okolico, ki pa razen drugih hiš ni bila v nobenem pogledu pretirano drugačna. sam pri sebi je skomignil z rameni, nezainteresiran za obremenjevanje s takšnimi nepomembnimi malenkostmi, medtem ko je brez postanka hodil naprej. z vsakim korakom se je širok most pred njim večal, tako kot je tudi zvok vrveža počasi naraščal in polnil njegova ušesa z dobro znanim brenčanjem. na obrazu je imel brez posebnega razloga rahel nasmešek, ki se je razširil na skoraj nemogoče razsežnosti v trenutku, ko je med ljudmi na mostu zagledal znano svetlolaso dekle. nekoliko je pospešil tempo, da se mu ne bi izgubila izpred oči, čeprav se je izkazalo, da je bil strah odveč. nekaj metrov za njenim hrbtom se je ustavil in se kot senca odkradel do nje. »pozdravljena,« ji je zamrmral v uho in se tiho zahahljal, preprosto zato, ker je bil blazno vesel, da jo vidi. v zadnjem času sta se nekajkrat po naključju srečala v gradu ali pred njim in se vsakokrat zapletla v dolg pogovor o tem ali onem. všeč mu je bila. pravzaprav mu je z vsako minuto postajala bolj všeč. ko je kaj posebno vneto razlagala je bila tako prikupna, da je s težavo dejansko poslušal, kaj mu pravzaprav govori. »kako ste danes, gospodična fonte?« je tiho vprašal in se zazrl navzdol v zelenkasto vodo, ki je leno tekla pod njima.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
leandra de medici
avatar
reputation : 19
hometown : rome
character age : 22

ObjavljaNaslov sporočila: Re: ponte cestio [filippo de medici, cornelia fonte]   9/7/2013, 14:03

this post is for charming filippo i've got no idea how many words is in this post. :333

bil je se en več od tistih obiskov, ki jih je namenila sereni. tisti, ki so ju poznali malce slabše in ju videli skupaj v javnosti, so velikokrat mislili, da sta bili mati in hči. vendar to je bilo več kot dlje od resnice. res je bilo, da je cornelia sereno oboževala ze od njunega prvega snidenja, vendar pa je bila njena mati le ena mati, in ta je bivala doma, v benetkah. in čeprav je oboževala sereno, si je nikoli ni predstavljala kot mater. prej kot mentorico, izjemno dobro prijateljico in čudovito in pametno bitje, ki ji je velikokrat vlilo moči nazaj v njene dekliške in mladostne misli. njen oče nad njunim prijateljevanjem ni bil ravno najbolj navdušen, a tudi preprečeval ga ni - vse skupaj za dobro svoje mestne državice. vsi so bili isti. vsi so se zanimali le za lastno dobro. in ravno zaradi tega, je bila cornelia različna skoraj vsakomur, ki je bil premogel v sebi le majhno kapljico modre krvi. ona pa si je želela, da bi se rodila na podeželju, skupaj s svojim bratom in tam preživela vso svoje življenje, brez skrbi, ki pa jih je trenutno prinašala njena pozicija. a imela je sereno. in za to je bila izjemno hvaležna, komurkoli je ze res uspelo ju spraviti skupaj. takšnih misli se je to jutro odpravila iz sobane gostov, skupaj z eno izmed svojih služabnic, ter sklenila, da si privošči eno uro svežega zraka in eno uro ogleda celotnega mesta. čeprav je bila tukaj ze velikokrat, ji je rim zmeraj na pladenj prinesel mnogo več novih skrivnosti in spoznanj in to je pričakovala tudi tokrat. kolikor hitro je lahko, je povečerjala, kajti vedela je, da če si želi kam oditi, bi bilo to najbolj pametno storiti, še preden bi se zmračilo. in takoj ko jo je zunaj oblil se zmeraj vroč zrak, ki se vsaj zaenkrat se ni imel namena shladiti, se ji je na ustnice narisal nasmešek. njen pogled je zdrsnil do ljudi, ki so se izgubljali v mestnem vrvežu, kjer se je naposled izgubila tudi sama. oboževala je ta občutek. oboževala je možnost, da je ni bilo mogoče prepoznati, če je nisi poznal zelo dobro, kajti resnično si ni želela se kakšnega izmed uradnih pozdravov mestne množice. želela se je skriti, biti nevidna, vsaj za nekaj ur. in takšnih misli se je ustavila na vrhu mostu, ter se zazrla v zelenkasto vodo, ki je mirno obhajala mesto rima in bila namenjena naprej, vse do morja. kdaj je bilo nazadnje, ko je videla morje? in potem, jo je presenetil šepet v njeno uho. nekoliko se je zdrznila od presenečenja, a njegov smeh ji je dal vedeti, kdo je bil, "lord filippo," ga je z nasmeškom pozdravila, ko se je zasukala proti njemu in je bila med njima le ozka praznina, tako, da je lahko svoje roke ovila okoli njegovega vratu, ter ga za trenutek nežno objela. "danes? kar dobro, hvala. in kako ste vi?" je z taistim našmeskom podala svoj odgovor in vprašanje nazaj postavi, mladeniču, kateri ji je bil pri srcu že od prvega dne, ko ga je srečala in se z njim zapletla v dolg pogovor. izjemno dolg in zanimiv pogovor.
 
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
gianetta sforza
avatar
reputation : 4
hometown : milan
character age : 28

ObjavljaNaslov sporočila: Re: ponte cestio [filippo de medici, cornelia fonte]   10/7/2013, 03:46

tagged is the cutiepie cornelia!

note: he's so shy and clumsy, it hurts. hihi.

sklepal je, da je bila v rimu zaradi serene – tako kot tudi vsakokrat prej. najbrž jih je obiskovala tudi še preden jo je prvič srečal, le da se njune poti nikoli niso križale. skorajda mu je bilo žal, da je bilo tako, ker je v njeni družbi neizmerno užival; želel si je, da bi se spoznala že prej. kakorkoli, kljub vsemu je bil resnično vesel, da jo po daljšem času spet vidi, prav tako pa je tudi upal na še eno izmed njunih zanimivih debat. res je, da se okoli ženski ni nikoli mogel povsem sprostiti, pa vendar je bil ob cornelii vsaj izjemno blizu tega. ko mu je roke položila okoli vratu in ga rahlo objela je začutil prijetno toploto, ki je ostala tam tudi dolgo potem, ko jih ni bilo več. želel si je, da bi bil sposoben spraviti skupaj kakšen zadovoljiv kompliment, s katerim bi lahko polaskal čedni svetlolaski. resnično si je želel, a to ni vedno dovolj, česar se je dobro zavedal. »dokler ste vi dobro, sem tudi jaz, moja gospa,« se je skorajda plaho nasmehnil, nato pa se sprehodil do ograje mostu in se z obema rokama naslonil nanjo. za trenutek se je zazrl v zelenkasto reko, ki ga je uspela pogoltniti vase še preden bi se ji lahko iztrgal. načeloma mu njegova sramežljivost ni predstavljala večjega problema – pravzaprav je bil v večini primerov še hvaležen zanjo – vendar pa ga je v situacijah kakršna je bila ta… motila. ni mu bilo všeč, da si ni upal izjaviti niti posrednega namiga o njeni lepoti. resnično mu ni ustrezalo, počutil se je šibkega in majhnega. toda tolažilo ga je, da se je z njo lahko vsaj pogovarjal kolikor toliko sproščeno in nikakor ni nameraval zanikati, da je imel njuno druženje rad. s tem v mislih se je iztrgal reki, ki ga je posrkala vase in ga ujela v lastne misli, ter se zopet zazrl v svetlolasko ob sebi. »oprosti mi za tole.« namenil ji je opravičujoč nasmeh, češ, saj veš kakšen sem. »predvidevam, da ste spet prišli obiskat mojo drago sestro? to vajino druženje postaja že skorajda sumljivo,« se je zaigrano namrščil in jo vprašujoče pogledal. oh, bog naj mu pomaga, mar res ni imel nikakršnega smisla za humor? kljub temu, da mu je poskus bolj kot ne spodletel ji je uspel pomežikniti in se tiho zahahljati. morda jo bo zabavalo že samo dejstvo, da je tako nesposoben, ko pride do takšnih stvari.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content

ObjavljaNaslov sporočila: Re: ponte cestio [filippo de medici, cornelia fonte]   

Nazaj na vrh Go down
 

ponte cestio [filippo de medici, cornelia fonte]

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
odi et amo :: odi et amo's archives :: archives :: roleplay conversations-